<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 317/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.317.2018
Evidenčna številka:VSL00008536
Datum odločbe:12.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tanja Kumer
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
Institut:sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odvisnost od alkohola - socialno varstveni zavod - prostorska stiska - socialno varstvo

Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek Zavoda, da sodišče ni navedlo razlogov, zaradi katerih je izbralo njega. V sklepu je navedeno, da so vsi štirje zavodi, ki imajo verifikacijo, približno enako prezasedeni, pri izbiri zavoda pa je sledilo izvedenskemu mnenju, v katerem je izvedenka izpostavila bližino tako splošnih kot specializiranih psihiatričnih zdravstvenih ustanov, kar bo omogočalo čim bolj nemoteno oskrbo, če se bo to pokazalo kot potrebno, in izvrstno specialno usposobljenost osebja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda D. kjer se zadrži šest mesecev, šteto od dneva sprejema.

2. Odvetnik nasprotnega udeleženca v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda niso izpolnjeni, in predlog zavrne, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Učinek zdravljenja odvisnosti od alkohola, ki je glavni vzrok za nastalo duševno in zdravstveno stanje, bi bilo mogoče doseči z milejšimi ukrepi obravnave. Udeleženec se je zmožen podvreči zdravljenju na prostosti. Šele če bi se izkazalo, da milejša oblika obravnave ne bi bila učinkovita ali da bi jo nasprotni udeleženec neutemeljeno zavračal, bi bil možen sprejem hujšega ukrepa. Potreba po stalni oskrbi in varstvu sama po sebi ne zadostuje za namestitev v zavod. Bistveno je, da se nasprotnemu udeležencu zagotovi taka vrsta terapije oziroma zdravljenja, ki bi ga pripravila do samovoljne odločitve (želje in volje) ter uvida, da je abstinenca ključ do odrešitve vsega zla, ki mu ga povzroča alkohol. Pritožnik dvomi, da bi namestitev v varovani oddelek lahko bistveno pripomogla k temu in bi zato lahko s pravim psihološkim in psihiatričnim pristopom ustrezen učinek dosegli z drugimi milejšimi oblikami pomoči.

Glede na ugotovitve socialno varstvenega zavoda D. o prezasedenosti je vprašljivo, ali bodo v tem zavodu zmožni najbolj primerno poskrbeti za nasprotnega udeleženca, kot je predlagala izvedenka. Ob podatku, da bo s sprejemom nasprotnega udeleženca dom 150 % prezaseden, je pritožnik v resnih dvomih, ali se mu bo v takšnih bivalnih pogojih zdravstveno stanje sploh lahko izboljšalo. Izvedenka je ugotovila, da še zdaleč ni brezupen primer in da bi glede na starost, izkazovanje empatije in duševno zdravje dejansko zgolj začasna (in ne trajna) namestitev v varovani oddelek lahko pozitivno vplivala na izboljšanje duševnega in zdravstvenega stanja.

3. Socialno varstveni zavod (v nadaljevanju Zavod) v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče mora poleg Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) upoštevati še drugo socialno zakonodajo in interne predpise posameznega zavoda. V nasprotnem primeru silijo zavode v nezakonito poslovanje (tako sklep VS RS II Ips 217/2016). V letu 2017 je bilo v zavod sprejetih 11 oseb na podlagi sklepa sodišča in tri osebe z oddelka za forenzično psihiatrijo, z realizacijo dveh sklepov pa še čakajo. Ker je v varovanem oddelku na podlagi sklepa o verifikaciji prostora za največ 12 ljudi, je prezasedenost 125 %, ob upoštevanju nerealiziranih sklepov pa 141 %. Ker je zavod verificiran le za sprejem 12 ljudi, niso izpolnjeni pogoji po Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centrov za socialno delo ter postopkov njihove verifikacije (v nadaljevanju Pravilnik o verifikaciji). V varovanem oddelku so bile že prej nameščene osebe, ki zaradi demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč ali nadzor, osebe s težavami v duševnem zdravju in težavami z agresivnostjo pa ne sodijo skupaj z osebami z demenco. Zaradi prezasedenosti zavod ne more več zagotavljati varnega bivanja tako z vidika strokovne usposobljenosti osebja kot zaradi različnosti zdravstvenih stanj. Ne prevzema odgovornosti za incidente, ki se lahko pripetijo. Sodišče se je v sklepu izreklo le o prezasedenosti zavoda, ne pa tudi o drugih argumentih. Višje sodišče v Celju je zavzelo stališče, da je dolžnost sodišča, da skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialno varstveni zavod za odrasle osebe opravlja takšno obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje uporabnik, in pri tem upošteva tudi prostorske zmožnosti. Opozarja na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Stanev proti Bolgariji (št. 36760/06) z dne 17. 1. 2012, v kateri je sodišče ugotovilo kršitev konvencijskih pravic zaradi neustreznih bivalnih pogojev v socialnovarstvenih zavodih. Ker je zavod s sprejemom osebe v prenatrpan varovani oddelek v prekršku - krši prvo alinejo prvega odstavka 105. člena ZDZdr - je vprašljiva tudi izvršljivost izpodbijanega sklepa.

Strinja se s stališčem odvetnika nasprotnega udeleženca, da bi bilo smotrno izbrati milejši ukrep.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V skladu s 75. členom v zvezi s 74. členom ZDZdr je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje oseba stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Niti očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, niti o materialnopravni zmotnosti zaključka, da ogrožanja življenja osebe ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, niso utemeljeni. Ugotovitve, pomembne za odločitev o obstoju zakonskih predpostavk za namestitev nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, temeljijo na izpovedbi nasprotnega udeleženca in njegove matere, izvedenskem mnenju in podatkih o predhodnih zdravljenjih nasprotnega udeleženca. V sklepu je ugotovljeno, da sta pri nasprotnem udeležencu podani pozno nastopajoča psihotična motnja v okviru odvisnosti od alkohola in organska razpoloženjska motnja, da se je že večkrat zdravil, a zdravljenje ni bilo uspešno, da ima od leta 2011 epileptične napade, da se zaveda svojega nezavidljivega položaja in stanja (mučijo ga občutki brezizhodnosti, krivde in samozaničevanja), hkrati pa ne čuti strahu, da je skrajno impulziven in težko vzdržuje abstinenco, da se je pred kratkim ulegel na tire, kasneje pa še na cesto, da ga tako v treznem kot v opitem stanju ogroža suicidalnost ter da se suicidalnost lahko izrazi kot aktivno dejanje s poskusom samomora ali pa kot pasivno parasuicidalno vedenje, ko se opije, obleži, ima epileptični napad in se poškoduje.

7. Postopek je bil osredotočen prav na - še v pritožbi sporno - vprašanje, ali je nasprotni udeleženec sposoben sodelovanja v ambulantnem zdravljenju ali nadzorovani obravnavi. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je bistvena zagotovitev take vrste terapije oziroma zdravljenja, ki bo nasprotnega udeleženca pripravila do tega, da bo sam uvidel, da je abstinenca nujen pogoj, da izide iz zla, ki mu ga povzroča alkohol. Ugotovitve o poteku dosedanjega zdravljenja in ravnanjih nasprotnega udeleženca, ki jim pritožnik ne oporeka, pa ne podpirajo pritožbenega stališča, da se je nasprotni udeleženec zmožen podvreči zdravljenju na prostosti in da bi bilo zato treba najprej poskusiti s tako obliko obravnave. Nasprotno: kot izhaja iz izvedenskega mnenja, način samomora, ki ga je izbral nasprotni udeleženec, kaže na veliko trpljenje nasprotnega udeleženca in klic na pomoč, namestitev v zavodu pa je neogibno potrebna za vzpostavitev abstinenčnega stanja, ki bo omogočilo njegovo kasnejšo vključitev v zdravljenje. Izpovedbo nasprotnega udeleženca, da za zdravljenje v skupini človek potrebuje željo in voljo, njemu pa obojega manjka, le potrjuje pravilnost izvedenkinega mnenja, da bo šele v instituciji zaprtega tipa mogoče vzpostaviti potreben visoko strukturiran dnevni ritem, ki bo nasprotnemu udeležencu preprečil tavanje in s tem parasuicidalno vedenje in aktivne poskuse samomora, omogočil regeneracijo možganov in zavrl napredovanje alkoholne demence. Pritožba tako ne vzbuja dvoma o pravilnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je šestmesečna namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda nujna. Prostorska stiska, ki izhaja iz navedb Zavoda, sama za sebe ne daje podlage za nasproten zaključek.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek Zavoda, da sodišče ni navedlo razlogov, zaradi katerih je izbralo njega. V sklepu je navedeno, da so vsi štirje zavodi, ki imajo verifikacijo, približno enako prezasedeni, pri izbiri zavoda pa je sledilo izvedenskemu mnenju, v katerem je izvedenka izpostavila bližino tako splošnih kot specializiranih psihiatričnih zdravstvenih ustanov, kar bo omogočalo čim bolj nemoteno oskrbo, če se bo to pokazalo kot potrebno, in izvrstno specialno usposobljenost osebja.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neupoštevanju drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Pritožnik ne zatrjuje, da ne bi bili izpolnjeni splošni pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca pri njem (kar je vsebina sklepa VS RS II Ips 217/2016 z dne 20. 9. 2016). Opozarja le na prostorsko stisko in prezasedenost, ta okoliščina pa po utrjenem stališču sodne prakse ne more biti podlaga za drugačno odločitev.1

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi po navedenem niso podani. Po ugotovitvi, da je tudi zaključek o obstoju ostalih zakonskih predpostavk za namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pravilen in da niso podane procesne kršitve, na katerih obstoj pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

11. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

-------------------------------
1 Prim. sklep VS RS II Ips 287/2017 z dne 19. 10. 2017 in tam navedene starejše odločitve tega sodišča.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 74, 75, 75/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MDY2