VSL Sodba II Cp 2053/2017

Jedro

Sklep o dedovanju ureja premoženjski status dedičev kot univerzalnih naslednikov zapustnika z namenom, da bi bila ta razmerja urejena tako med udeleženci kot tudi navzven, zato učinkuje erga omnes in bi zato morala toženka zgoraj navedena ugovora, na kar jo je tekom postopka opozorilo sodišče prve stopnje, uveljavljati z nasprotno tožbo, v kateri bi morala uveljavljati ustrezni ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek. Odločitev o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi (če so utemeljeni) namreč dejansko nadomesti odločitev iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnika zakonita dediča po pokojnem F. O., in da zakoniti delež prvega tožnika znaša 1/4, zakoniti delež drugega tožnika pa 1/8 zapuščine (II. in III. točka izreka). Toženki je naložilo izstavitev listine, na podlagi katere bo pri nepremičninah, razvidnih iz IV točke izreka izpodbijane sodbe, mogoč vpis lastninske pravice na prvega tožnika do 1/4 in na drugega tožnika do 1/8, ter izstavitev listine, na podlagi katere bo pri kmetijskem traktorju znamke ..., reg. oznaka ... mogoč vpis lastninske pravice na prvega tožnika do 1/4 in na drugega tožnika do 1/8 (V. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo zneska 378,69 EUR s pp je zavrnilo (VI. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev stroškov postopka tožnikoma v višini 3.410,29 EUR spp (VII. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje. Navaja, da je v postopku uveljavljala dedno odpravljenost zapustnikovih sester oziroma posledično tožnikov in je v dokaz trditvam predložila izjavo A. Z. ter predlagala njeno in svoje zaslišanje. Sodišče prve stopnje se je zmotno postavilo na stališče, da gre v konkretnem primeru za pravno vprašanje, zaradi česar izvedba dokaza z zaslišanjem strank in prič ni potrebna. Če je sodišče navedbe toženke smatralo za dvoumne, bi moralo izvesti predlagane dokaze z zaslišanjem strank in prič.

3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnika sta zoper toženko vložila dediščinsko tožbo. Dediščinska tožba je posebna tožba dednega prava, s katero dedič zahteva zapuščino kot dedič zapustnika od njenega posestnika.

6. Med pravdnimi strankami ni sporno, da imata tožnika po pokojnem F. O. dedno pravico in na njeni podlagi pravico do alikvotnega dela zapustnikove zapuščine. Tožnika sta torej zakonita dedna upravičenca po zapustniku F. O., po katerem je tekel zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem D 137/2015, ki se je pravnomočno zaključil s sklepom o dedovanju z dne 2. 11. 2015. Prav tako med pravdnimi strankami ni sporno, da ima toženka predmete zapuščine v posesti.

7. Zoper tožbeni zahtevek se je toženka branila s pavšalnima ugovoroma, da premoženje v zapuščini predstavlja skupno premoženje nje in zapustnika (pri tem toženka ne navede niti kakšen delež naj bi imela na tem skupnem premoženju), ter da sta bili zapustnikovi sestri A. O. in B. O. že dedno odpravljeni, oziroma da je potrebno v njun dedni delež všteti vse, kar sta od zapustnika prejeli že v času njegovega življenja (toženka ne oceni vrednosti daril ob zapustnikovi smrti glede na stanje ob daritvi)².

8. Sodišče prve stopnje toženkinih ugovorov ni vsebinsko obravnavalo, ker je menilo, da bi toženka ugovora v smeri uveljavljanja skupnega premoženja ter vračunanja daril v dedni delež tožnikov, morala uveljavljati s tožbo.

9. Toženka s trditvijo, da premoženje, ki je bilo predmet dedovanja po zapustniku F. O. predstavlja njuno skupno premoženje, uveljavlja lastninsko pravico na stvarno pravni (51. člena ZZZDR) in ne na dedno pravni podlagi. Zato ni sporno, da lahko toženka, kljub temu, da je sodelovala v zapuščinskem postopku, tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavlja svojo lastninsko pravico na delu premoženja, ki je formalno pripadalo zapustniku, dejansko pa ni spadalo v zapuščino, torej na delu, ki toženki pripada na skupnem premoženju.

10. Če bi toženka z uveljavljanjem njene lastninske pravice na premoženju, ki po pokojniku spada v zapuščino ter z vračunanjem daril (46. člen ZD) uspela, bi se to vsekakor odrazilo v manjšem obsegu zapuščine po pokojniku, kot je naveden v pravnomočnem sklepu o dedovanju, in v manjših dednih deležev tožnikov. V sklepu o dedovanju namreč sodišče ugotovi kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (214. člen ZD). Sklep o dedovanju ureja premoženjski status dedičev kot univerzalnih naslednikov zapustnika z namenom, da bi bila ta razmerja urejena tako med udeleženci kot tudi navzven, zato učinkuje erga omnes³ in bi zato morala toženka zgoraj navedena ugovora, na kar jo je tekom postopka opozorilo sodišče prve stopnje, uveljavljati z nasprotno tožbo, v kateri bi morala uveljavljati ustrezni ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek. Odločitev o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi (če so utemeljeni) namreč dejansko nadomesti odločitev iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. člena, 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP. Stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka in sicer toženka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnika pa zato, ker po mnenju pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo ni bil potreben.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.
² Na nesklepčnost ugovorov je toženko opozorila že nasprotna stranka.
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 257/2007 in dr. Vesna Rijavec, Dedovanje - procesna ureditev, Ljubljana, Gospodarski vestnik 1999, str. 189.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1307/2011
• VSC sodba Cp 239/2015
• VSL sklep I Cp 2844/2016