VSL Sklep II Cp 337/2018

Jedro

Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je ostal nepopoln, ker ni vseboval podpisa oziroma soglasja polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njihovega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Posledično sodišče ni moglo celostno ugotoviti premoženjskega stanja tožeče stranke in njenih družinskih članov, saj je lahko pridobilo podatke le za tožnika, ne pa tudi za ostale družinske člane. Odločitev sodišča, da se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže, je zato pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z 19. 6. 2017 za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka. Navaja, da sodišče ni imelo podlage, da bi zahtevalo soglasje tožnika in polnoletnih družinskih članov ter njihovo izjavo, saj tega noben predpis izrecno ne določa. Tožnik je soglasje podal v lastnoročno podpisani izjavi, ki jo je sodišču posredoval 30. 10. 2017. Pozivanje sodišča za soglasje vseh družinskih članov in podpisane izjave, pa je v nasprotju s sodno prakso. V zadevi II P 1142/2017 je kot tožnica nastopala M. K., ki je tožnikova hči in jo je sodišče v celoti oprostilo plačila taks brez predhodnega pozivanja k podajanju soglasij in podpisovanju izjav družinskih članov. Izpodbijani sklep je zato po mnenju pritožnika nezakonit, iz previdnosti tožnik pošilja še soglasja ter lastnoročne podpise vseh družinskih članov. Predlaga tudi obročno plačilo sodne takse v primeru, če sodišče predlogu za oprostitev plačila taks ne ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks med drugim vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, po uradni dolžnosti pridobiti podatke, ki so davčna tajnost. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravna sodišče, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (ter v skladu z določbami prvega in petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Po "novi" ureditvi postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks (ZST-1C) mora stranka v predlogu za oprostitev plačila takse navesti le tiste podatke o dohodku in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12. člena zakona. Pri tem je med drugim bistvenega pomena, da stranka ter njeni družinski člani v predlogu za oprostitev plačila taks podajo soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost¹. Za popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse tako ne zadostuje že zahteva stranke, naj jo sodišče plačila sodnih taks oprosti, ampak mora biti v njej vsebovano tudi navedeno soglasje stranke in njenih družinskih članov.

6. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožečo stranko pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks s sklepom z dne 21. 8. 2017, v katerem je sodišče navedlo naj med ostalim predlog dopolni tako, da bo podala soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Tožeča stranka je sklep prejela 25. 10. 2017 in sodišču posredovala podpisan predlog tožeče stranke in tožnikovo soglasje, ne pa tudi soglasja polnoletnih družinskih članov, kot je to zahtevalo sodišče s sklepom z 21. 8. 2017.

7. Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je tako ostal nepopoln, saj ni vseboval podpisa oziroma soglasja polnoletnih družinskih članov in sodišče posledično ni moglo celostno ugotoviti premoženjskega stanja tožeče stranke in njenih družinskih članov, saj je lahko pridobilo podatke le za tožnika, ne pa tudi za ostale družinske člane.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tako postopanje sodišča ni v skladu s sodno prakso in sklicevanje na zadevo z opravilno številko II P 1142/2017. V obravnavani zadevi sodišče tožnikovega predloga za taksno oprostitev ni vsebinsko obravnavalo. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta predloga za taksno oprostitev podala člana iste družine (oče in hči), pri čemer je bila po navedbah v pritožbi hči oproščena plačila sodne takse, ne da bi jo sodišče pozivalo na podajo soglasja, ne pomeni, da je ravnanje sodišča v obravnavanem primeru napačno. Ena odločba prvostopenjskega sodišča (na katero se sklicuje pritožba) pa ne predstavlja sodne prakse, ki bi jo bilo treba upoštevati.

9. Izjav in soglasja, ki jih je tožeča stranka priložila pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj so prepozne (377. člen ZPP). O predlogu za obročno plačila sodnih taks pa je pristojno odločati prvostopenjsko sodišče.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.

-------------------------------
¹ Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pri tem za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje stranke in njenih družinskih članov, kot to zahteva zakon.

Datum zadnje spremembe:

10.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1382/2018
• VSK Sklep I Cp 286/2022
• VSC Sklep III Cpg 107/2020