VSL Sklep I Cp 2003/2017

Jedro

Prepoved odtujitve in obremenitve pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravnoposlovno razpolago lastnika, kamor pa ne sodi tudi odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine, o katerem v nepravdnem postopku odloči sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da vrednost solastne nepremičnine z ID znakom ..., znaša 75.576,00 EUR (II. točka izreka) in da je ni mogoče fizično razdeliti v dve stanovanjski enoti po solastniških deležih nepravdnih strank (III. točka izreka). Odločilo je, da se razdeli tako, da nasprotna udeleženka postane njena izključna lastnica (IV. točka izreka), predlagatelju pa je dolžna zaradi pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v vrednosti, ki presega njen dosedanji solastniški delež, plačati znesek 25.192,00 EUR v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa, od tega zneska pa tudi obresti, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo 3 mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila (V. točka izreka), predlagatelj pa ima do celotnega poplačila z obrestmi od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila zakonito zastavno pravico na nepremičnini. Hkrati je sodišče odločilo še, da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagatelju stroške postopka v znesku 921,60 EUR v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila (VII. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka je vložila pritožbo, s katero izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je spregledalo določilo pogodbe, kjer je v točki "petič" in "šestič" izrecno zavedeno, da predlagatelj predmetnega stanovanja ne bo odtujil in ne obremenil brez njenega izrecnega soglasja. Pritožnica očita, da je predlagatelj kršil to svojo zavezo, svoj del prisilno odtujil, čeprav se ona s tem ni strinjala, saj za kaj takega tudi nima denarja. Ne glede, da predlagatelj deleža ni odsvojil tretji osebi, ampak njej, meni, da bi potreboval njeno soglasje. Nasprotuje celotnemu postopku delitve stvari, saj da je v nasprotju z zavezo predlagatelja. Nasprotna udeleženka še zatrjuje, da je glede na vsebino pogodbe pod "petič" in "šestič" odločitev sodišča tudi protispisna in pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo relevantnih napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kršilo materialno pravo, posledično pa nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo določila pogodbe, sklenjene med predlagateljem in nasprotno udeleženko.

7. Pravica zahtevati delitev stvari je temeljno upravičenje vsakega solastnika, s katerim ta zahteva, da solastninska skupnost preneha. Ker solastninska skupnost ni prisilna skupnost, bo lahko vsak solastnik njeno prenehanje dosegel v nepravdnem postopku, če dogovor med solastniki ne bo možen.

8. Pravica zahtevati delitev stvari je sicer lahko omejena z zakonom, prepovedjo zlorabe (zahtevati delitev v neprimernem času), pa tudi s pravnim poslom, pri čemer je pravni posel, s katerim se solastnik za daljši čas odreka pravici do delitve stvari, ničen (1. in 2. odst. 69. čl. SPZ). Vendar v konkretni zadevi takega dogovora med solastniki ni bilo. Prepoved odtujitve in obremenitve ni dogovor o odpovedi pravici do delitve.

9. Prepoved odtujitve in obremenitve pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravnoposlovno razpolago lastnika, kamor pa ne sodi tudi odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine, o katerem v nepravdnem postopku odloči sodišče. Tudi v konkretnem primeru prepoved odtujitve in obremenitve, dogovorjena med pritožnico in predlagateljem glede predlagateljevega solastnega deleža na nepremičnini, ki je predmet delitve, torej ni ovira za način delitve z izplačilom deleža, o katerem je odločilo prvostopenjsko sodišče (5. odst. 70. čl. SPZ). Kadar gre za takšen način delitve, namreč postane solastnik izključni lastnik stvari (pridobi lastninsko pravico) s pravnomočnostjo odločbe sodišča, ki odloči o takšnem načinu delitve (6. odst. 70. čl. SPZ). V zemljiški knjigi vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve tudi ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na podlagi takšne pravnomočne odločbe sodišča (2. odst. 47. čl. ZZK-1).

10. Na podlagi navedenega in ker v konkretnem primeru tudi ne gre za pravni posel, s katerim bi se solastnik odrekal pravici delitve stvari, pritožbeni očitek napačne uporabe materialnega prava in posledično napačne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen.

11. Pomanjkanje denarja za izplačilo ni razlog, s katerim bi lahko pritožnica kot solastnica izpodbijala niti delitev niti njen način, če hkrati ne navaja, da ni njen predlog in interes, da postane lastnica celotnega stanovanja, pač pa da bi se morala opraviti prodaja stvari in razdeliti kupnina (4. in 5. odst. 70. čl. SPZ).

12. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek protispisnosti. Protispisnost je posledica napačnega "prenosa podatkov" v sodbo, ni pa protispisnost podana, če sodišče nekega pogodbenega določila ni uporabilo, v sodbi se nanj ni sklicevalo in v zvezi z ugotavljanjem vsebine pogodbe tudi ni ugotovilo nobenega dejstva.

13. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

14. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 35. čl. ZNP in 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Predlagatelj stroškov postopka ni priglasil, zato sodišče o njih ni odločalo (1. odst. 163. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 37. čl. ZNP).

Datum zadnje spremembe:

10.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 736/2009
• VSL Sklep in sklep II Cp 598/2018
• VSK sklep CDn 8000000154/2011