VSL Sklep I Cp 2482/2017

Jedro

Predpisano obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je dopustna z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po ZBPP namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi Ustavno sodišče RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo¹ tožene stranke z dne 29. 6. 2017, saj je ni vložil odvetnik, stranka (oziroma njen dedič) pa ob vložitvi ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo dedič tožene stranke I. M. Kot razloge zanjo navaja nekaj določb Ustave RS, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o upravnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Kazenski zakonik, v pritožbi naštete sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbo Ustavnega sodišča RS v zadevi Patrija ter nekaj členov Evropske konvencije o človekovih pravicah skupaj s protokoli. Meni, da bi o pritožbi z dne 29. 6. 2017 moralo odločati Vrhovno sodišče, saj je na podlagi 127. člena Ustave pristojno odločati o rednih in izrednih pravnih sredstvih, sam pa ni vložil revizije. Upoštevana bi morala biti tudi ustavna pravica, ki vsakomur zagotavlja možnost pritožbe proti odločbam sodišč, ne glede na to, če ima oseba opravljen pravniški državni izpit. V nadaljevanju opiše o čem je sodišče odločalo in mu očita vrsto kršitev. Dodaja, da se s tem, ko sodišče odklanja odločanje o pritožbi, ker ni bila vložena po osebi z opravljenim pravniškim državnim izpitom, omejuje pravica do obrambe in uveljavljanja pravic, ki jo daje Konvencija in Ustava RS ter krši tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Zaradi visoke cene si pritožnik ni mogel privoščiti odvetnikov oziroma nekoga, ki ima opravljen pravniški izpit. V nadaljevanju citira 14., 27., 23., 24., 25. in 29. člen Ustave RS, 6., 13., 14. in 17. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 20. člen Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah, 11. in 22. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, 3. člen Zakona o sodiščih, 7. in 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku in 22. člen Zakona o varstvu potrošnikov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi. Zahteva izvedbo javnega sojenja z upoštevanjem prisotnih elementov oderuštva, zaslišanje vseh prič in izvrševanje temeljnih človekovih pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vlogo pritožnika z dne 29. 6. 2017 (list. št. 84), naslovljeno kot pritožba zoper sklep Višjega sodišča I Cp 868/2017 z dne 5. 6. 2017, in vloženo neposredno na Vrhovno sodišče RS 30. 6. 2017, vsebinsko obravnavalo kot revizijo. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namreč vložitve pritožbe zoper sklep, ki ga je v konkretnem primeru izdalo pritožbeno sodišče, ne predvideva. Vrhovno sodišče zato o vlogi, tudi če bi jo sodišče prve stopnje obravnavalo kot pritožbo, ne bi vsebinsko odločalo, ampak bi jo, če tega ne bi storilo že sodišče prve stopnje, zavrglo.

5. Tretji odstavek 86. člena ZPP, na katerega se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kamor sodi tudi revizija), opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja zgolj v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, zavrže kot nedovoljeno (91. člen ZPP).

6. Ker je iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ne izpodbija, razvidno, da revizije ni vložil po odvetniku, prav tako pa ji ni priložil dokazila, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o njenem zavrženju pravilna.

7. Na pravilnost odločitve ne more vplivati sklicevanje na 22. in 29. člen Ustave RS ter 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, dopustno tudi z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice², pa tudi Ustavno sodišče RS³.

8. Ker pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku odloča zgolj o pravilnosti oziroma nepravilnosti konkretne odločitve, ki se s posamezno pritožbo izpodbija in ob tem tudi ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve, ki so bile sprejete v teku tega postopka, se pritožbeno sodišče do očitkov, ki se nanašajo na druge odločitve sprejete v tem postopku, ne opredeljuje.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Vloga je sicer naslovljena kot pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 868/2017 z dne 5. 6. 2017, vložena pa je bila neposredno na Vrhovno sodišče RS. Sodišče prve stopnje jo je vsebinsko obravnavalo kot revizijo.
² Glej Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 367 in tam navedeno sodno prakso: npr. sodbo ES v zadevi Gilow proti Združenemu Kraljestvu, A 109, stran 27.
³ Glej sklep Ustavnega sodišča U-I 137/2000, sklep U- I 216/04 in sklep U-I 334/04.

Datum zadnje spremembe:

10.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1671/2018
• VSL Sklep II Cp 1836/2017
• VSK Sklep Cpg 23/2022