VSL Sklep Cst 698/2017

Jedro

Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno zgolj pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.

Tri neuspešne javne dražbe kažejo, da premoženja, ki je predmet prodaje, ni bil pripravljen kupiti nihče niti za polovico ocenjene tržne vrednosti premoženja niti za 2/3 ocenjene likvidacijske vrednosti. Zato bi bilo zaradi pospešitve postopka prodaje smotrno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbi stečajne dolžnice z dne 12. 9. 2017 (PD 92) ugodilo in sklep z dne 28. 8. 2017 (PD 90) razveljavilo (1. točka izreka). Ugovor stečajne dolžnice z dne 14. 8. 2017 (PD 89) je zavrnilo in sklep o prodaji - četrti z dne 31. 7. 2017 (PD 87) ohranilo v veljavi (2. točka izreka).

2. Dolžnica je zoper 2. točko izreka sklepa pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da sklep o prodaji - četrti z dne 31. 7. 2017 razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom o prodaji - četrti z dne 31. 7. 2017 odločilo o prodaji nepremičnine ID znak: parcela ... 173/4 v deležu do 1/2 od celote, tako da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, z izklicno ceno v višini 15.000,00 EUR. Ugotovilo je, da je dolžnica z ugovorom izpodbijala določitev izklicne cene in načina prodaje. Navedla je, da je na podlagi doslej več opravljenih dražb razvidno, da za staro in dotrajano hišo, v deležu do 1/2, ni kupcev, da sedanji način prodaje vedno znova uničuje njeno že tako šibko zdravje in bi bilo prav, da bi sodišče spremenilo način prodaje z zbiranjem nezavezujočih ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj in bi se z veliko verjetnostjo lahko njena življenjska agonija končala.

5. Dejstvo, da so bile doslej neuspešne tri javne dražbe za prodajo zgoraj navedenega premoženja, po oceni sodišča prve stopnje še ne kaže na neprimernost načina prodaje. Sodišče prve stopnje meni, da če prodaja za kupce ni zanimiva, interesentov tudi v primeru drugih načinov prodaje ne bo. Poleg tega dodaja, da se "pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika le izjemoma sklene z nezavezujočim zbiranjem ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj".

6. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je namen izvedbe postopka nezavezujočega zbiranja ponudb v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci sploh pripravljeni plačati za premoženje, ki se prodaja. Nezavezujoče zbiranje ponudb je namreč namenjeno zgolj pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje (prim. prvi odstavek 328. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Če je bila javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja neuspešen, pa se pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb iz drugega odstavka 328. člena ZFPPIPP, opravljenega pred začetkom neposrednih pogajanj (četrti odstavek 329. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo ugovor dolžnice, da bi bilo smiselno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb z argumentom, da če prodaja za kupce ni zanimiva, interesentov za nakup tudi v primeru drugih načinov prodaje ne bo, saj postopek nezavezujočega zbiranja ponudb ne predstavlja načina prodaje. Prav tako ni sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni pojasnila, zakaj naj bi bila prodaja z nezavezujočim zbiranjem ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj bolj primeren način prodaje in zakaj naj bi takšen način privabil potencialne kupce.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tri neuspešne javne dražbe kažejo, da premoženja, ki je predmet prodaje, ni bil pripravljen kupiti nihče niti za polovico ocenjene tržne vrednosti premoženja (ki znaša 37.400,00 EUR), niti za 2/3 ocenjene likvidacijske vrednosti (ki znaša 25.450,00 EUR). Zato so tehtne pripombe dolžnice, da bi bilo v danem primeru zaradi pospešitve postopka prodaje smotrno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.

8. Ker so razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o prodaji zmotni, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem delu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ponovno presodi ugovor dolžnice zoper sklep o prodaji v zgoraj nakazani smeri.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 448/2011
• VSL sklep Cst 528/2016
• VSL Sklep Cst 511/2018