VSL sklep Cst 688/2017

Jedro

Tudi pri družbenikih - fizičnih osebah, ki imajo možnosti obvladujočega vpliva v družbi, obstaja nevarnost, da bodo svoj vpliv uporabili v nasprotju z interesi družbe, in da gre za nenamerno zakonsko praznino, ki jo je potrebno zapolniti z dopustnimi sredstvi razlage.

Za primere, ko so družbeniki fizične osebe, je analogna uporaba ureditve, ki se nanaša na gospodarske družbe, nujna zaradi načela pravne enakosti, saj bi sicer prišlo do izigravanja zakona, če bi bilo družbenikom - fizičnim osebam ali osebam javnega prava - dovoljeno ogrožati interese upnikov, ne bi bilo pa dovoljeno to družbenikom, ki so gospodarske družbe. Položaj upnikov ter potreba po varstvu njihovih interesov ne moreta biti odvisna od pravnega statusa ali lastnosti osebe, ki lahko uresničuje obvladujoči vpliv.

Med urejenim zakonskim primerom, ki ureja položaj obvladujoče gospodarske družbe, in neurejenim primerom, v katerem nastopa obvladujoča fizična oseba, obstaja le ta razlika, da J. C. ni družba. Ta razlika pa je pri izvrševanju pravic v insolvenčnih postopkih povsem nebistvena, v bistvenih lastnostih pa sta oba položaja v bistvenem identična.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) postopek prisilne poravnave ustavilo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2) odločilo, da Z. V. H., ki je bil imenovan za upravitelja v postopku prisilne poravnave, nadaljuje z delom kot upravitelj v stečajnem postopku, (3.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti, in (4.) odločilo, da bo stečajni postopek vodilo pod isto opravilno številko kot prej postopek prisilne poravnave.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je povsem jasno določbo 527. člena ZGD-1 v povezavi s prav tako povsem jasno določbo prve alineje prvega odstavka 530. člena ZGD-1 razlagalo preko dopustnih meja jezikovne razlage, s tem pa je preko dopustnih meja razlagalo in nezakonito uporabilo tudi povsem jasno določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Besedni pomen teh določb je povsem jasen in ga ni mogoče razumeti drugače, kot da so povezane družbe, kar vključuje tudi družbe v dejanskem koncernu, lahko le družbe, ne pa tudi fizične osebe. Če bi zakonodajalec želel za primere povezanih družb šteti tudi primere, ko gre namesto za družbo za fizično osebo, bi to tudi jasno zapisal v zakon, česar pa ni storil. Očitno zakonodajalec takšnega namena ni imel. Sodišče prve stopnje je samovoljno prestopilo mejo možnega besednega pomena omenjenih določb, sprejeta odločitev pa je v nasprotju z zakonom. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je upoštevaje pravilo, da razlaga pravnih aktov ne sme preko jezikovnih meja pravne norme, besedilo 527. člena ZGD-1 jasno in se nanaša le na povezane družbe (tako sklepa Cst 440/2015 z dne 26. 8. 2015 in smiselno enako Cst 666/2016 z dne 26. 10. 2016). Temu stališču je treba slediti tudi v obravnavani zadevi, sicer lahko pride do vzpostavitve nevarne sodne prakse.

3. Upravitelj se je izjavil o pritožbi, pri tem pa se je skliceval predvsem na svoji poročili in sicer na poročilo o vpisu in plačilu delnic (PD 252) in poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave (PD 253). Vztrajal je pri stališču, da upnika R. d.o.o. in E. d.o.o. nimata pravice glasovanja v obravnavani zadevi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče se sicer strinja s stališčem pritožbe, da razlaga pravnih aktov ne sme preko jezikovnih meja pravne norme. Vendar pa pritožnik pri tem spregleda, da sodišče prve stopnje česa takega ni storilo, temveč je zaznalo zakonsko pravno praznino, ki utemeljuje analogno uporabo pravil koncernskega prava.

6. Dejanske okoliščine glede povezanosti upnikov z dolžnikom v pritožbi niso izpodbijane. Iz zgoraj navedenih upraviteljevih poročil je razvidno, da je po začetku postopka prisilne poravnave pri upniku R. d.o.o. prišlo do lastniških sprememb, s čimer je prišlo do situacije po 527. členu ZGD-1. Navedel je, da je družbenik insolventnega dolžnika J. C. (80 % poslovni delež), drugi družbenik je D. Š. (20 % poslovni delež), ki tudi vodi dolžnika kot direktor. Družbenik upnika R d.o.o. je med drugim družba E. d.o.o. (82,37 % poslovni delež), njegov direktor pa je J. C. Družbenik družbe E. d.o.o. je J. C. (20 % poslovni delež), 80 % lastni poslovni delež pa ima družba sama in nima glasovalnih pravic, direktor družbe pa je J. C. Ocenil je, da ima J. C. nedvomno gospodujoči položaj do družbe E. d.o.o., saj je njen 80 % družbenik, prav tako ima gospodujoči položaj do družbe E. d.o.o., katere 20 % družbenik je, preostali delež pa nima glasovalnih pravic. Ta družba ima gospodujoči položaj do R. d.o.o., saj je njena 82,37 % družbenica, prav J. C. pa je obvladujoča oseba v razmerju do E. d.o.o. in do R. d.o.o. R. d.o.o. in dolžnik sta povezana pod enotnim vodstvom obvladujoče osebe, kar predstavlja dejanski koncern.

7. V skladu s četrtim odstavkom 200. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP upnik nima pravica glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ali položaj ožje povezane osebe. Po 527. členu ZGD-1 se za povezane družbe štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju, tako da ima ena družba v drugi večinski delež, je ena družba odvisna od druge, so koncernske družbe, sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi ali so povezane s podjetniškimi pogodbami. Iz navedenega besedila dejansko izhaja, da se določilo četrtega odstavka 200. člena v prvem delu nanaša le na družbe, na pa na fizične osebe. Druga možnost je, da gre za položaj ožje povezane osebe. Iz 18. člena ZFPPIPP je razvidno, da so v njem navedene ožje povezane osebe fizične osebe, saj gre za zakonca oziroma primerljivo življenjsko skupnost, otroke, posvojence, starše ali posvojitelje, brate in sestre, osebe v skupnem gospodinjstvu in osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in jim je dodeljeno skrbništvo. Višje sodišče se strinja s stališčem, da tudi pri družbenikih - fizičnih osebah, ki imajo možnosti obvladujočega vpliva v družbi, obstaja nevarnost, da bodo svoj vpliv uporabili v nasprotji z interesi družbe, in da gre za nenamerno zakonsko praznino, ki jo je potrebno zapolniti z dopustnimi sredstvi razlage (tako tudi novejša sodna praksa v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 448/2017 z dne 10. 7. 2017 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 331/2017 z dne 7. 6. 2017). Za primere, ko so družbeniki fizične osebe, je analogna uporaba ureditve, ki se nanaša na gospodarske družbe, nujna zaradi načela pravne enakosti, saj bi sicer prišlo do izigravanja zakona, če bi bilo družbenikom - fizičnim osebam ali osebam javnega prava dovoljeno ogrožati interese upnikov, ne bi bilo pa dovoljeno to družbenikom, ki so gospodarske družbe. Položaj upnikov ter potreba po varstvu njihovih interesov ne moreta biti odvisna od pravnega statusa ali lastnosti osebe, ki lahko uresničuje obvladujoči vpliv.

8. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na Ustavo in zakon, če pa se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva predpise, ki urejajo podobne primere (3. člen Zakona o sodiščih - ZS). Izhajati pa je treba iz namena zakona in načel, ki imajo širši pomen. Iz poročevalca Državnega zbora RS z dne 23. 4. 2013 - uvodnih pojasnil predloga ZFPPIPP-e - je razvidno, da je bil namen zakonodajalca pri sprejemu določil četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, da so od glasovanja o prisilni poravnavi izključene osebe, ki so zaradi svoje interesne povezanosti z dolžnikom zainteresirane za to, da je uspeh glasovanja v prid prisilni poravnavi. Višje sodišče ne vidi nobenega razloga, da bi kaj drugega veljalo za fizične osebe, zato gre za zakonsko pravno praznino, ki utemeljuje analogno uporabo pravil koncernskega prava. Med urejenim zakonskim primerom, ki ureja položaj obvladujoče gospodarske družbe, in neurejenim primerom, v katerem nastopa obvladujoča fizična oseba, obstaja le ta razlika, da J. C. ni družba. Ta razlika pa je pri izvrševanju pravic v insolvenčnih postopkih povsem nebistvena, v bistvenih lastnostih pa sta oba položaja v bistvenem identična. V insolvenčnem postopku so dolžnikovi interesi podrejeni interesom upnikov, ki morajo biti enakopravno obravnavani in poplačani v največji možni meri (46. in 47. člen ZFPPIPP). Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, izraženo že v poročilih, da bi v primeru, ko bi se upoštevalo glasovanje upnikov R. d.o.o. in E. d.o.o., lahko prišlo celo do zlorabe. Vendar pa ta argument ni nosilni argument izpodbijanega sklepa, bistveno je, da zaradi povezanosti navedenih upnikov in dolžnika z J. C. obstaja položaj, ko gre v bistvenem za enako vsebino, kot je vsebina dejanskega koncerna. Po volji in namenu zakonodajalca pa taka oseba ne sme glasovati o prisilni poravnavi.

9. Višje sodišče ponovno poudarja, da ne gre za preseganje jezikovne razlage navedenih določil, temveč za zapolnitev nenamerne pravne praznine v zakonu.

10. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker prisilna poravnava ni bila sprejeta, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek prisilne poravnave in nad dolžnikom začelo stečajni postopek (prvi odstavek 208. člena ZFPPIPP). Pritožba tako ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

05.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 1/2020
• VSL sklep III Cpg 16/2005
• VSL sklep III Cpg 80/2001