VSL Sklep Cst 700/2017

Jedro

Za odmero preizkusne dobe morata biti izpolnjeni dve predpostavki. Ne zadošča torej zgolj ugotovitev, da gre za brezposelno osebo. Zakon namreč poleg predpostavke, da stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi spadali v stečajno maso ali so ti neznatni, določa še predpostavko nezmožnosti pridobivanja dohodkov oziroma premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 21. 8. 2017 vložil stečajni dolžnik.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo stečajni dolžnik. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in določi preizkusno obdobje enega leta od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 2. 8. 2018.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri presoji določitve preizkusnega obdobja, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP), mora sodišče upoštevati starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Ne glede na peti odstavek tega člena lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten in če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti (osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5. V dosedanjem postopku je Okrožno sodišče v Celju s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti, St ..., z dne 2. 8. 2017, začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in določilo preizkusno obdobje treh let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 2. 8. 2020. Zoper navedeni sklep je stečajni dolžnik vložil ugovor proti odpustu obveznosti in v njemu uveljavljal, da je preizkusno obdobje predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) ter predlagal, da mu sodišče določi preizkusno obdobje v trajanju enega leta.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pri določitvi dolžine preizkusne dobe upoštevalo naslednje dejanske okoliščine. Ugotovilo je, da je bil dolžnik ob izdaji sklepa o določitvi preizkusne dobe star 61 let. Stečajni dolžnik je samski in ima preživninsko obveznost do enega otroka v višini 250,00 EUR mesečno. Ima končano srednješolsko izobrazbo, je zaposlen in prejema bruto plačo v višini 960,00 EUR mesečno ter stroške prehrane v višini 110,00 EUR. Kot prokurist podjetja G. d.o.o. po podjemni pogodbi občasno opravlja še delo poleg redne zaposlitve in je za to plačan. Nadalje je upoštevalo tudi višino dolgov dolžnika, ki znašajo 230.018,35 EUR, ne pa tudi njegovih zatrjevanih zdravstvenih omejitev, saj jih dolžnik ni izkazal.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih dejstev presodilo, da dolžnik ne spada med socialno ogrožene kategorije, za katere se lahko uporablja osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP, saj dolžnik nima posebnih zdravstvenih omejitev, kljub 61 letom pa je sposoben, da poleg redne, opravlja še občasno zaposlitev. Upoštevalo je, da ima dolžnik preživninsko obveznost do otroka v višini 250,00 EUR, vendar pa mu bo to, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, vseeno omogočalo odlive v stečajno maso. Pojasnilo je, da je pri odmeri dolžine preizkusne dobe (glede na zakonsko predvideno maksimalno preizkusno dobo petih let) upoštevalo dolžnikovo starost, saj je bila dolžniku, katerega obveznost do upnikov niso nizke in znašajo kar 230.018,35 EUR, določena le preizkusna doba le treh let. Glede najemnine v višini 250,00 EUR in visokih stanovanjskih stroškov pa je navedlo, da zatrjevani visoki stroški ne morejo iti v breme upnikov in da bi moral dolžnik razmisliti o njihovem znižanju oziroma se maksimalno angažirati v smeri poplačila dolga.

8. Iz izpodbijanega sklepa so razvidni razlogi za odločitev sodišča, zakaj uporaba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP v tem primeru ne pride v poštev, kot tudi okoliščine, ki so določene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki jih mora sodišče upoštevati pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja. Očitek, da je opredelitev sodišča pavšalna je neutemeljen, saj citirana zakonska določba ne omogoča matematičnega izračuna dolžine preizkusnega obdobja, pač pa mora sodišče na podani trditveni podlagi ugotoviti relevantne, z zakonom predpisane okoliščine, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusne dobe in se do njih ustrezno opredeliti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločbi ugotovilo relevantne okoliščine in se da njih opredelilo. Sodišče prve stopnje je kot okoliščino za določitev nižje od maksimalno predvidene preizkusne dobe, navedlo dolžnikovo starost. Na drugi strani pa je kot okoliščino, zaradi katere dolžniku ne more biti določena krajša preizkusna doba od treh let, poudarilo višino dolžnikovih obveznosti do upnikov. Glede stroškov bivanja dolžnika je še navedlo, da njihova višina ne more biti upnikom v škodo. Sodišče prve stopnje je torej svojo odločitev utemeljilo in ustrezno vsebinsko obrazložilo, tako da je izpodbijani sklep sposoben preizkusa. V izpodbijani odločbi so navedene relevantne okoliščine, ki so vplivale na določitev dolžine preizkusne dobe, razvidno pa je tudi, na kakšen način je sodišče prve stopnje upoštevalo ugotovljene okoliščine, zato očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

9. Neutemeljen pa je tudi dolžnikov pritožbeni očitek, da bi bilo treba, glede na ugotovljene okoliščine, stečajnemu dolžniku določiti krajše preizkusno obdobje enega leta. Kot je bilo že navedeno, preizkusno obdobje ne more biti krajše od dveh let (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP). V osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP je namreč določena izjema od splošnega pravila, ki omogoča določitev krajše preizkusne dobe samo v primeru, da gre za stečajne dolžnike, ki spadajo v najbolj ogrožene socialne skupine oseb, kot so na primer starostni upokojenci, invalidi z minimalno pokojnino, roditelji samohranilci z nizkimi prejemki, ki glede na izobrazbo ali druge okoliščine nimajo možnosti najti boljšo zaposlitev oziroma položaj, ko sta oba roditelja v osebnem stečaju (dr. Nina Plavšak, Novela ZFPPIPP - G, Odvetnik, 2016, št. 76). Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da stečajnega dolžnika ni mogoče šteti med navedene kategorije oseb, saj je sposoben za delo. Stečajni dolžnik je namreč zaposlen in opravlja poleg rednega dela tudi dodatno delo. Obstoja zdravstvenih težav pa dolžnik ni dokazal oziroma niti ni konkretno zatrjeval, kakšne naj bi te bile.

10. Tudi očitek, da je dolžnik neenakopravno obravnavan v primerjavi z dolžniki, ki so nezaposleni, ni utemeljen. Za določitev preizkusnega obdobja, ki je krajše od dveh let, morata biti namreč izpolnjeni obe predpostavki, določeni v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP. Za opredelitev, da sodi določen stečajni dolžnik med osebe, ki jim je mogoče določiti preizkusno dobo po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP, zato ugotovitev, da gre za brezposelno osebo, ne zadošča, temveč zakon določa tudi predpostavko nezmožnosti pridobivanja dohodkov oziroma premoženja. Kršitev pravice do enakega varstva pravic bi bila podana le v primeru, če bi sodišče v obravnavani zadevi brez utemeljenega razloga odločilo drugače, kot sicer odločajo sodišča v primerih, ki so v bistvenih okoliščinah podobni obravnavnemu. Takih primerov pa dolžnik ni navedel, niti ni zatrjeval, da bi bilo stečajnim dolžnikom, pri katerih bi bile podane podobne okoliščine kot v njegovem primeru, določeno krajše preizkusno obdobje.

11. Stečajni postopek zoper dolžnika se vodi z namenom vsaj delnega poplačila njegovih upnikov. Temu je namenjeno tudi preizkusno obdobje v primeru postopka odpusta obveznosti. Dolžnik si mora prizadevati, da v preizkusnem obdobju v čim večji možni meri poplača svoje upnike. Uravnoteženost položaja upnikov stečajnega dolžnika, da pridejo do (vsaj delnega) poplačila svojih terjatev in stečajnega dolžnika, da se z uspešno zaključenim postopkom odpusta obveznosti vrne v normalno življenje brez dolgov, je v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP zagotovljena z določitvijo ustreznega preizkusnega obdobja, upoštevajoč vse okoliščine iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP.¹

12. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnikovemu predlogu za skrajšanje preizkusne dobe ob upoštevanju vseh, pred sodiščem prve stopnje ugotovljenih okoliščin, ni mogoče slediti. Dolžnik poudarja visoke stroške najemniškega stanovanja ter plačevanje preživnine, vendar se je sodišče prve stopnje do teh okoliščin prepričljivo opredelilo že v izpodbijanem sklepu. Tudi okoliščina, da ima dolžnik preživninsko obveznost, ob upoštevanju ostalih ugotovljenih okoliščin, zato ne opravičuje skrajšanja preizkusnega obdobja na najkrajšo preizkusno dobo dveh let (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Stečajni dolžnik v pritožbi navrže še omembo svojih zdravstvenih težav, ki pa jih v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazal, prav tako pa tudi ne v pritožbi. Po presoji pritožbenega sodišča je zato prvostopenjsko sodišče, glede na vse ugotovljene okoliščine, utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnika, s katerim je uveljavljal skrajšanje preizkusne dobe, določene v trajanju treh let.

13. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
¹ Primerjaj Cst 454/2015.

Datum zadnje spremembe:

05.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 200/2014
• VSL sklep Cst 2/2011
• VSL sklep Cst 718/2015