VSL Sodba I Cp 2196/2017

Jedro

Tožnica je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede na toženčevo pavšalno prerekanje ostalih terjatev, zadostila, toženec pa ne (7. člen ZPP).

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z nerazpisom naroka (katerega razpis je sicer toženec v vlogi z dne 20. 2. 2017 res predlagal). Iz povedanega je razvidno, da je med pravdnima strankama prišlo do spora le v zvezi s terjatvijo, ki se je nanašala na komunalne odpadke (smeti). Ker tožnica za svojo trditev, da smeti redno odvaža, ni predlagala nobenega dokaza (dokazno breme pa je bilo na njej), je sodišče utemeljeno sledilo ugovoru toženca, da temu ni tako, s čimer o sporu med pravdnima strankama ni bilo več mogoče govoriti. Odločbo je tako sodišče prve stopnje lahko izdalo brez razpisa naroka (prvi odstavek 454. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77683/2016 z dne 9. 8. 2016 obdržalo v veljavi v obsegu, kot je razvidno iz I. točke izreka sodbe; v preostalem sklep o izvršbi razveljavilo (II. točka izreka) in odločilo, da mora tožnica tožencu povrniti 57,12 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev pod točko I izreka sodbe in zoper odločitev pod točko III izreka sodbe, kolikor zahtevi toženca za povrnitev pravdnih stroškov ni bilo ugodeno, se je toženec pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Protispisen je zaključek sodišča, da nobena od strank ni zahtevala izvedbe naroka. Toženec je to storil v pripravljalni vlogi z dne 20. 2. 2017. Ker sodišče naroka ni razpisalo je zagrešilo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 10. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Napačen je tudi zaključek sodišča, da naj bi bile na računih, ki so predmet te pravde, sporne samo postavke, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki. V vlogi z dne 30. 12. 2016 je toženec navedel, da ugovarja zoper vse tožnikove terjatve, tak ugovor je podal tudi v naslednji vlogi. Poleg tega tožnica ni ustrezno specificirala stroškov na podlagi predloženih računov, ki so očitno sestavljeni iz različnih postavk. Tožnica se na vsebino računov ne sklicuje in glede ne njih ne poda ustrezne trditvene podlage za posamezne vtoževane postavke, temveč zgolj vtožuje celotni znesek, zaradi česar se toženec do vsebine računov niti ne more opredeliti. Tožnica bi morala predložiti cenik in ne zadostuje, da naj bi bil cenik javno dostopen in preverljiv. Tako tudi ni jasno, kako se je sodišče prepričalo o pravilnosti vtoževanih terjatev, saj sodba o tem ne vsebuje razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je v "tožbi"¹ podala dovolj konkretne trditve - vtožuje neplačane račune iz naslova vodarine, omrežnine, odvoza smeti, odvajanja odpadne vode in okoljskih dajatev, skupaj v višini 333,20 EUR. Račune² je tudi priložila, iz njih so posamezne postavke in njihova višina in s tem skupni znesek jasno razvidni. Za toženca je bila sporna le postavka "odvoz smeti", kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Trdil je, da smeti nima in jih tožnica tudi ne pobira, sicer pa le pavšalno navedel "da ugovarja zoper vse tožnikove terjatve" ("odgovor na tožbo", list. št. 37). V naslednji vlogi je tožnica zatrdila, da smeti pobira³, pri čemer v dokaz te trditve ni predlagala nobenega dokaza. Toženec je v naslednji vlogi (z dne 20. 2. 2017) vztrajal pri svoji nasprotni trditvi, glede ostalih terjatev pa navajal, da se do njih ne more opredeliti, glede na to, da tožnica vtoževanih zneskov ni specificirala. Sodišče prve stopnje je upoštevalo postavljene trditve in predložene dokaze iz prve vloge tožnice ("tožba") in iz prve vloge toženca ("odgovor na tožbo")⁴, trditve iz ostalih dveh vlog pa le v obsegu kolikor pravdni stranki odgovarjata na navedbe nasprotne stranke⁵. Pravilno je tako zaključilo, da je toženec konkretizirano ugovarjal le postavki v zvezi s komunalnimi odpadki (odvozom smeti). Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede na toženčevo pavšalno prerekanje ostalih terjatev, zadostila, toženec pa ne (7. člen ZPP). Neprerekana je ostala tudi višina terjatev, zato so pravno nepomembne tudi pritožbene trditve v zvezi z nepredložitvijo cenika (ki je tudi sicer javno dostopen).

6. Odločitev, da je v neprerekanem delu toženec terjatev dolžan plačati, je tako pravilna in zakonita (Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini D., Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini D.).

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z nerazpisom naroka (katerega razpis je sicer toženec v vlogi z dne 20. 2. 2017 res predlagal). Iz povedanega je razvidno, da je med pravdnima strankama prišlo do spora le v zvezi s terjatvijo, ki se je nanašala na komunalne odpadke (smeti). Ker tožnica za svojo trditev, da smeti redno odvaža, ni predlagala nobenega dokaza (dokazno breme pa je bilo na njej), je sodišče utemeljeno sledilo ugovoru toženca, da temu ni tako, s čimer o sporu med pravdnima strankama ni bilo več mogoče govoriti. Odločbo je tako sodišče prve stopnje lahko izdalo brez razpisa naroka (prvi odstavek 454. člena ZPP).

8. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Odločitev glede pritožbenih stroškov za toženca temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za tožnico pa na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
¹ V prvi vlogi podani v pravdnem postopku (postopek je bil sprožen na podlagi predloga za izvršbo).
² Z dne 5. 11. 2015, 4. 12. 2015, 6. 1. 2016, 4. 2. 2016, 4. 3. 2016, 6. 4. 2016, 5. 5. 2016 in 6. 6. 2016, priloge A1 - A8.
³ In še, da je toženec v vsakem primeru te stroške dolžan nositi, saj so vsi uporabniki dolžni plačevati komunalne storitve, glede na to, da izvajanje javnih gospodarskih služb povzroča stroške.
⁴ 451. člen ZPP.
⁵ 452. člen ZPP.

Datum zadnje spremembe:

28.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 518/2022
• VSL sodba I Cpg 506/2010
• VSL Sodba II Cp 1540/2017