VSL Sodba in sklep I Cp 2077/2017

Jedro

Nedvomno je bilo dokazno breme glede dejstva, da je provizijo plačal, na strani toženca. Ta se je v dokaz skliceval na navedeni račun, katerega vsebina je jasna. Iz te listine izhaja, da je bil račun izstavljen kot plačilo za posredovanje pri nakupu hiše. Račun je izstavila tožnica in s tem vsebino listine tudi sama potrdila. Zato je toženec s predložitvijo te listine in z dokazom o plačilu, svojemu dokaznemu bremenu zadostil.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke zoper popravni sklep se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožba tožeče stranke zoper sklep o stroških (v sodbi) se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka) potrdi.

III. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139123/2015 z dne 17. 11. 2015 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2015 dalje in ji povrniti stroške postopka.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (v izvršilnem in v pravdnem postopku) skupaj v višini 886,49 EUR in pritožbene pravdne stroške v višini 409,20 EUR, oboje v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139123/2015 z dne 17. 11. 2015 ostane v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka ter da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.096,97 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Z izpodbijanim popravnim sklepom je odločitev glede povrnitev pravdnih stroškov spremenilo tako, da je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v navedeni višini, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti.

3. Zoper popravni sklep je pravočasno pritožbo vložil toženec "iz vseh pritožbenih razlogov" s sklicevanjem na obrazložitev, ki jo je podal v pritožbi zoper sodbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5. Zoper sodbo sta pritožbo vložili obe pravdni stranki.

6. Tožnica se pritožuje le zoper izrek o stroških zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev o stroških spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške. Navaja, da je izrek sodbe v tem delu v nasprotju z obrazložitvijo, saj iz te jasno izhaja, da je s svojim zahtevkom v celoti uspela, zato bi ji moral toženec povrniti celotne pravdne stroške.

7. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

8. Toženec se zoper sodbo v celoti pritožuje iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ga družba T., d.o.o., ki ji je tožnica odstopila terjatev, ni nikoli obvestila o odstopu terjatve s strani T., d.o.o. nazaj tožnici. Ker je toženca zastopal pooblaščenec bi moral odstopnik terjatve obvestiti pooblaščenca, česar ni storil. Ugovor aktivne legitimacije je tako utemeljen. Izpostavlja, da mu je na podlagi dogovora o plačilu provizije v višini 1.000,00 EUR, tožnica izstavila račun za opravljeno delo nepremičninskega posredovanja v tej višini, ki ga je tudi plačal. Sodišče, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku, se ni opredelilo do dejstva, da je pogodbeno določilo (v prodajni pogodbi, ki jo je sestavila tožnica) "strošek posredniške provizije znaša za kupca skupno 1.000,00 EUR in se poravna ob podpisu pogodbe ..." sestavila tožnica na podlagi predhodnega dogovora s tožencem (in njegovo partnerko). Prišlo je do novacije pogodbe o posredovanju v delu, ki se nanaša na plačilo posredniške provizije. Da pogodba ni bila podpisana, je izključno odgovorna tožnica z napačno navedbo solastninskih deležev kupcev v pogodbi. Toženec ni nikoli prikrival, da je priča Š. B. njegova izvenzakonska partnerica, sodišče ni obrazložilo, zakaj njeno izpoved šteje za neverodostojno, tudi ne, zakaj za neverodostojno šteje izpovedbo priče V. T. P., prodajalke po prodajni pogodbi. Izpoved te priče je bila objektivna, zgolj dejstvo, da je opozorila na nestrokovno ravnanje tožnice pri opravljanju dela, pa ne more pomeniti razloga za njeno neverodostojnost.

9. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

10. Pritožbi toženca zoper popravni sklep in sodbo sta utemeljeni, pritožba tožnice zoper izrek o stroških v sodbi, ni utemeljena.

K pritožbi zoper popravni sklep

11. Neskladij med izrekom in obrazložitvijo, kot je podano v konkretnem primeru glede izreka o stroških, čeprav so posledica očitnih napak, ni mogoče popravljati na način, ki ga določa 328. člen ZPP, torej s sklepom o popravi sodbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženca že iz tega razloga ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

K pritožbama zoper sodbo

12. Tožnica je za toženca posredovala pri nakupu hiše, za posredovanje se ji je toženec zavezal plačati (837. člen Obligacijskega zakonika - OZ, prvi odstavek 13. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju - ZNPosr, pogodba o posredovanju). Sporno med pravdnima stranka je, ali je toženec s plačilom 1.000,00 EUR svojo obveznost izpolnil ali pa je dolžan iz tega naslova tožnici plačati še vtoževanih 2.800,00 EUR.

13. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je do posredovanja in ogleda nepremičnine prišlo 25. 9. 2014, ko je bila med pravdnima strankama sklenjena tudi "Pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami", iz katere med drugim izhaja dolžnost toženca, da tožnici za posredovanje plača provizijo v višini 2 % od pogodbene cene. Dne 23. 1. 2015 je bila nato med tožencem (in njegovo partnerko) kot kupcem in prodajalko sklenjena Pogodba o ari, v kateri je bila, med drugim, dogovorjena kupnina v višini 190.000,00 EUR, v I. točki pa ugotovljeno tudi, da je posel nepremičninskega posredovanja opravila posrednica H. K. Istega dne je tožnica tožencu izdala račun št. 1/2015 (priloga A 12), iz katerega izhaja, da gre za račun za opravljeno storitev posredovanja pri nakupu hiše, v višini 1.000,00 EUR, pri čemer rok za plačilo zapade ob podpisu (prodajne) pogodbe (skladno z določbo prvega odstavka 25. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju - ZNPosr). Iz računa ne izhaja, da gre za delno plačilo storitve, tudi ni mogoče govoriti o delno opravljeni storitvi - o delnem posredovanju pri nakupu nepremičnine, kot bi bilo to razumeti trditve tožnice v pripravljalni vlogi z dne 16. 9. 2016¹, saj delno posredovanje v konkretnem primeru niti pojmovno ni mogoče niti iz računa kaj takšnega ne izhaja. Da bi bil toženec dolžan plačati še kakšno storitev pa tožnica tudi ne zatrjuje. Ni torej dvoma, da je tožnica posredovanje najkasneje dne 23. 1. 2015v celoti opravila, da je za to storitev istega dne izstavila račun v višini 1.000,00 EUR², ki ga je toženec (dne 28. 1. 2015) tudi že plačal.

14. Nedvomno je bilo dokazno breme glede dejstva, da je provizijo plačal, na strani toženca. Ta se je v dokaz skliceval na navedeni račun, katerega vsebina je jasna. Iz te listine izhaja, da je bil račun izstavljen kot plačilo za posredovanje pri nakupu hiše. Račun je izstavila tožnica in s tem vsebino listine tudi sama potrdila. Zato je toženec s predložitvijo te listine in z dokazom o plačilu, svojemu dokaznemu bremenu zadostil.

15. Trditve o tem, zakaj ni resnično tisto, kar se v računu potrjuje (plačilo (celotne) provizije za posredovanje) bi morala v nadaljevanju postaviti (in za trditve predlagati dokaze) tožnica. Sklicevanje na (prvotni) dogovor o plačilu 2 % provizije, upoštevaje izdani račun z jasno vsebino³ in že citirana, nerazumljiva trditev o izstaviti računa "za delno opravljeno storitev - plačilo za posredovanje pri nakupu hiše", za ugoditev tožbenemu zahtevku ne zadostuje.

16. Upoštevaje nesklepčnost trditvene podlage tožnice - iz njenih trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo tudi 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

17. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že na podlagi povedanega, se ni podrobneje opredeljevalo do pritožbenih trditev v zvezi aktivno legitimacijo tožnice. Dodaja pa, da razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev ugovora, sicer v celoti sprejema (9. točka obrazložitve).

18. Glede na spremenjeno odločitev je sedaj tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zoper sklep o stroških, zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP). Tožencu gre 300 točk za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi 6. točke tarifne številka 27 Odvetniške tarife (OT), 50 točk za poročilo stranki, 300 točk za prvo pripravljalno vlogo in 225 točk za drugo pripravljalno vlogo, na podlagi 1. in 2. točke tarifne številke 19 OT, za prvi narok 300 točk, za drugi narok 150 točk, na podlagi 1. in 2. točke tarifne številke 20 OT, 100 točk iz naslova urnine na podlagi 6. člena OT ter 50 točk za končno poročilo stranki, skupaj 1.475 točk, z 2 % materialnimi stroški 29, 50 točk, pa 1.504,50 točk ali 690,57 EUR (1.504,50 x 0,459 EUR), z 22 % DDV (151,92 EUR) pa 842,49 EUR. Tožnica je dolžna tožencu povrniti tudi 44,00 EUR takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, skupaj torej 886,49 EUR stroškov. Stroške pritožbe zoper popravni sklep, pa toženec nosi sam (prvi odstavek 155. člena ZPP).

19. Ker je toženec s pritožbo uspel, mu je tožnica dolžna povrniti tudi pritožbene pravdne stroške. Tožencu gre 375 točk za sestavo pritožbe na podlagi tarifne številke 21 OT, 2 % materialnih stroškov 7,50 točk, skupaj 382,50 točk oziroma 175,57 EUR, z 22 % DDV (38,63 EUR) pa 214,20 EUR, s takso za pritožbo 195,00 EUR, pa 409,20 EUR.

-------------------------------
¹ "Tožeča stranka je račun št. 1/2015 v znesku 1.000,00 EUR izstavila že dne 23. 1. 2015 in ga vročila toženi stranki, ko je bila podpisana pogodba o ari z dne 23. 1. 2015, za delno opravljeno storitev - plačilo za posredovanje pri nakupu hiše."
² Kljub prvotno dogovorjeni proviziji v višini 2 %, kar bi v konkretnem primeru znašalo 3.800,00 EUR.
³ pri čemer so veljavni tudi ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank (kot je to v primeru posredniških pogodb) - četrti odstavek 51. člena OZ.

Datum zadnje spremembe:

28.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 477/2008
• Sodba II Ips 355/2006
• VSL sodba I Cp 111/2014