VSL Sodba IV Cp 2537/2017

Jedro

Preživljanje dvojčkov je tista okoliščina, ki predstavlja spremenjeno okoliščino na strani tožnika, ki je bistvena, kar ima za posledico, da je treba (znova) ugotoviti predpostavke, ki so odločilne za določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu. Te pa so: potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (glej 129. člen ZZZDR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnik in zakonita zastopnica toženke sta 21. 8. 1998 na CSD X sklenila dogovor, na podlagi katerega se je tožnik zavezal plačevati toženki mesečno preživnino v višini 13.500,00 SIT. Nov dogovor je bil sklenjen 6. 12. 2000 na CSD. Tožnik se je zavezal, da bo plačeval toženki (zvišano) mesečno preživnino v višini 60.000,00 SIT, ki je bila na podlagi zadnje valorizacije zvišana na znesek 413,03 EUR.

2. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je od 1. 3. 2016 brezposeln in prejema denarno nadomestilo v višini 1.633,80 EUR mesečno. Njegovi dohodki v času, ko je bil zaposlen, so bili še enkrat višji. Po sklenitvi zadnjega dogovora pred CSD je tožnik dobil dvojčka. Zaradi teh spremenjenih okoliščin tožnik s tožbenim zahtevkom zahteva, da se mesečna preživninska obveznost do toženke v višini 413,03 EUR spremeni tako, da je dolžan od dneva vložitve tožbe plačevati preživnino v višini 200,00 EUR mesečno.

3. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil tožnik nebrezposeln od 1. 3. 2016 do vključno oktobra 2016 (devet mesecev), ko je prejemal nadomestilo za brezposelnost v višini 1.633,80 EUR. Če je imel mesec enaintrideset dni je prejemal dodatno še 54,46 EUR. Toženec se je novembra 2016 zaposlil kot zavarovalni agent pri ... Sodišče je ugotovilo, da se prihodki toženca niso bistveno spremenili, zato sodišče zaključuje, da se okoliščine niso bistveno spremenile. Sodišče še pojasnjuje, da je bila preživnina za toženko določena, ko je bila stara dve leti. Toženka je sedaj stara osemnajst let, zato so se njeni življenjski stroški povišali in znašajo 1.050,00 EUR mesečno.

4. Tožnik izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlaga še, da se zadeva dodeli drugemu sodniku. Navaja, da je dokazal spremenjene okoliščine, saj je bil nekaj časa brezposeln, njegova plača pa je po ponovni zaposlitvi nižja, kot je bila pred brezposelnostjo. Leta 2005 sta se mu rodila dvojčka, kar predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki jo sodišče v sodbi ni upoštevalo. Sodišče ugotavlja, da tožnik ne izkorišča dovolj kmetije, ne upošteva pa, da kmetija ni bila nikoli "samohranilna". Prihodkov iz kmetije ni, razen posekanega lesa, katerega mora posekati tožnik, za ta dela pa potrebuje mehanizacijo, ki predstavlja velik strošek. Tožnik ima kmetijo, vendar ima še vedno dolgove in odplačuje kredit. Tožnik letno plačuje 800,00 EUR davka in 2.000,00 EUR prispevkov za socialno zavarovanje. V tem znesku niso zajeta vsa premoženjska zavarovanja. Tožnikova žena ni zaposlena in nima izobrazbe, ki bi ji omogočila zaposlitev, da bi lahko imela visoke dohodke. S tožnikom sta se zato odločila, da žena ostane doma in skrbi za varstvo otrok, saj je varstvo otrok v A. zelo drago. Če bi bila zaposlena, bi bil ves zaslužek žene porabljen za plačilo varstva otrok. Tožnikova žena je poskušala dobiti zaposlitev, vendar dela ni dobila. Tožnik ve, da ima toženka stroške za preživljanje, vendar sodišče ni upoštevalo, da prejema štipendijo v višini 229,00 EUR mesečno. Tožnik je imel do leta 2016 dobre dohodke, ki so tudi po ponovni zaposlitvi bistveno nižji od dohodkov, ki jih je imel pred izgubo zaposlitve. Glede plačilnih listin sodišče ni upoštevalo potnih stroškov v višini 200,00 EUR mesečno in povračila stroškov za prevoze na izobraževanja. Plača se je sicer povečevala, vendar je sodišče pri tem upoštevalo kot plačo tudi regresa v višini 737,64 EUR bruto. Neutemeljena je zato ugotovitev sodišča, da tožnik prejema plačo v višini 2.500,00 EUR. Šele v marcu 2017 so dohodki dosegli približno znesek nadomestila za brezposelnost in to s potnimi stroški. Ker se tožnik zaveda stanja na trgu dela in svoje starosti, je sklenil delovno razmerje zavarovalnega agenta za nižji osebni dohodek, kot je prejemal nadomestila s strani Zavoda za zaposlovanje, seveda z možnostjo, da se ta dohodek zaradi storilnosti poveča. Na strani matere toženke se razmere niso poslabšale. Toženkina mati ima sedaj redni dohodek, medtem ko je bila v času sklepanja dogovora v letu 2000 brezposelna.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹. Tudi protispisnost, ki jo izpostavlja pritožba, glede mesečnih dohodkov tožnika (sodišče prve stopnje naj bi po mnenju pritožbe upoštevalo v okviru prihodkov tožnika iz naslova plače stroške službenih prevozov in prevoze na izobraževanja ter regres), tudi če bi obstajala, ni odločilna, ker ima tožnik na razpolago zadostna druga finančna sredstva za plačilo določene preživnine. Tudi ob upoštevanju spremenjenih okoliščin bo tožnik lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot je določena, zato njegov zahtevek za znižanje preživnine ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo finančne zmožnosti toženca, toženčeve matere in prihodke toženke za celotno sporno obdobje, kakor tudi spremenjene razmere tožnika in toženke ter njene matere.

7. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, ker bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe². Glede pridobitnih sposobnosti tožnika to stališče lahko velja, saj je prejemal nadomestilo tudi v času brezposelnosti, ki je trajalo krajše obdobje, prejel je visoko odpravnino³, ves čas je (oz. bi lahko) pridobival dodatna denarna sredstva iz kmetije⁴, pa tudi po ponovni zaposlitvi je prejemal sorazmerno visoko plačo, ki se mesečno povečuje in je odvisna od njegove delovne uspešnosti. Preživljanje dvojčkov pa je tista okoliščina, ki nedvoumno predstavlja spremenjeno okoliščino na strani tožnika, ki je bistvena, kar ima za posledico, da je treba (znova) ugotoviti predpostavke, ki so odločilne za določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu. Te pa so: potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (glej 129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih⁵). Takšen način postopanja se je uveljavil v sodni praksi, kar ugotavlja tudi VS SRS v sodbi II Ips 333/2015, v kateri pojasnjuje, da gre pri spremembi preživnine za dvofaznost postopka: najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine, glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilne dejanske okoliščine (potrebe otroka, preživninske možnosti matere in preživninske možnosti očeta), prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 132. členu ZZZDR, nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine tako, da z oceno njihovega pomena uporabi ustrezno pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca.

8. Čeprav sodišče prve stopnje ni postopalo na opisan način, pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ost pritožbe se nanaša na ugotovitve sodišča, ki je na podlagi plačilnih list ugotovilo, kakšno mesečno plačo je prejemal tožnik v spornem obdobju, pri tem pa je po mnenju tožnika sodišče zmotno upoštevalo potne stroške v višini 200,00 EUR in strošek, ki je povezan z izobraževanjem⁶. Opozarja tudi, da se je njegova mesečna plača v novi zaposlitvi dvigovala, vendar postopoma⁷ in (še) ni dosegla višine plače, kot jo je prejel v zadnjih mesecih pred nastopom brezposelnosti, s tem, da je sodišče pri izplačilu majske plače za leto 2017 upoštevalo regres. In zakaj kljub tem dejstvom, da je plača tožnika sedaj nižja, da mora dodatno preživljati dva otroka, tožnikov zahtevek na znižanje preživnine ni utemeljen? Najprej glede trditev, da je prejemal pred brezposelnostjo bistveno višje dohodke, ki so mesečno presegali 3.000,00 EUR. Tožnik je predložil le izpiska o izplačilu plače za dva meseca pred nastopom brezposelnosti, kar je sodišče v sodbi posebej izpostavilo in ne tudi izpiskov pred tem obdobjem. Pričakovati je zato bilo, da bo tožnik v pritožbi navedena dejstva opredeljeno izpodbijal in predložil dokaze, ki bodo potrjevali nasprotno. Pritožba se pri tem spreneveda, ko v zvezi s temi ugotovitvami sodišča prve stopnje zatrjuje⁸, da je splošno znano dejstvo, da so v času brezposelnosti prihodki nižji in da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnik pred brezposelnostjo zaslužil več. Tožnik pritožbi ne predloži nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da je v daljšem časovnem obdobju (npr. leta 2015) prejemal plačo v višini, kot jo je prejemal v zadnjih dveh mesecih pred brezposelnostjo leta 2016⁹. Pritožba tudi spregleda, da je toženka vseskozi zatrjevala, da kljub prehodni brezposelnosti in nižjim dohodkom v novi zaposlitvi, ima tožnik finančna sredstva, s katerimi bo lahko plačeval določeno preživnino. In zakaj so te trditve toženke dokazane? Tožnik je s strani delodajalca marca 2016 prejel odpravnino v višini 42.000,00 EUR, ima pa tudi vrednostne papirje vredne 4.000,00 EUR. Tožnik je lastnik kmetije¹⁰ (ki jo je dal v najem ženi, na kateri obdeluje polja večinoma sam z materjo in pridobiva les iz gozda), z ženo sta solastnika stanovanjske hiše¹¹, lastnik je vikenda na Jadranskem morju¹², vsa ta dejstva pa prepričljivo potrjujejo, da premoženjsko stanje, tudi če je zmanjšano zaradi nižje mesečne plače (in zaradi začasne brezposelnosti), tožniku omogoča oziroma mu je vseskozi omogočalo, da izpolnjuje določeno preživninsko obveznost do toženke. Tudi tožnikov način življenja ta dejstva potrjuje (npr. potovanja v Egipt, Rim, Tajsko, tožnik je lastnik motorja ...). Sodišče prve stopnje v sodbi tožniku tudi utemeljeno očita, da ni predložil dokaza, ki bi dokazoval, iz katerih razlogov je tožniku prenehalo delovno razmerje¹³. Tega dokaza tožnik tudi ne predloži v pritožbenem postopku, čeprav je že v postopku pred sodiščem prve stopnje napovedal, da bo ta dokazila predložil¹⁴.

9. Sodišče je v sodbi upoštevalo, da ima tožnik sedaj dvojčka¹⁵ in da tožnikova žena ni zaposlena. Sodišče prve stopnje je opisno navedlo stroške življenjskih potreb toženke, ki jih je ocenilo v višini 1.050,00 EUR, na podlagi trditev in izpovedbe toženke. Teh stroškov pritožba opredeljeno ne izpodbija, sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da so stroški preživljanja dvojčkov glede na njihovo starost v primerjavi s toženko, ki se šola v A., kjer tudi med tednom biva, bistveno višji¹⁶. Stroške mesečnega preživljanja dvojčkov tožnik ocenjuje v višini 790,00 EUR¹⁷. Tudi ob upoštevanju teh stroškov in okoliščine, da tožnikova žena ni zaposlena, tožniku materialne in pridobitne sposobnosti omogočajo, da bo lahko plačeval določeno preživninsko obveznost do toženke, hkrati pa tudi zagotavljal potrebna materialna sredstva za preživljanje družine. Ne glede na navedeno pa sodišče prve stopnje utemeljeno ugotavlja, da bi se tožnikova žena lahko zaposlila, saj sta otroka že v šoli in bi na ta način lahko pridobila dodatna finančna sredstva za preživljanje družine, ob tem, da je tožnikova žena tudi najemnica kmetije. Dogovor tožnika in njegove žene, da se žena ne bo zaposlila in da bo skrbela za otroke, le dodatno potrjuje, da tožnik razpolaga z zadostnimi sredstvi za preživljanje družine in za plačilo preživninske obveznosti do toženke. Neprepričljiva je trditev tožnika, da sta se z ženo odločila, da se ne bo zaposlila, ker bi se v tem primeru njena plača porabila za varstvo otrok, ob tem, da otroka obiskujeta šolo.

10. Tožnik opredeljeno ni izpodbijal stroškov, ki jih je toženka opredeljeno navedla v odgovoru na tožbo in še podrobneje specificirala v prvi pripravljalni vlogi, ki jih je tudi sodišče ocenilo v višini 1.050,00 EUR mesečno. Iz teh trditev toženke¹⁸ izhaja, da ima mesečne stroške za: šolnino 58,33 EUR, za stroške najema bivanja v A. v času šolanja 140,00 EUR, za prispevek za šolski predmet kuhanje 8,75 EUR, za šolsko kosilo 60,00 EUR, za ostalo hrano, ki jo kupuje v času, ko je v A. 80,00 EUR, za izlete, ki so povezani s šolanjem 50,00 EUR, za šolske potrebščine 60,00 EUR, za zobozdravstvene storitve 17,00 EUR, za inštrukcije 30,00 EUR, za stroške prevoza iz L. v A. 100,00 EUR, strošek za vinjene in zavarovanja avtomobila ter vzdrževanje 64,00 EUR, za nezgodno zavarovanje 2,30 EUR, strošek telefona 30,00 EUR, za stroške bivanja v L. 150,00 EUR, za obleko in obutev 80,00 EUR, za dodatno prehrano doma 60,00 EUR in za športno aktivnost (jiu -jitsu) 25,00 EUR.

11. V postopku je bilo ugotovljeno, da toženkina mati prejema mesečno plačo v višini 904,00 EUR in 40,00 EUR invalidnine, da mati toženki poleg finančnega prispevka k preživljanju, prispeva tudi nematerialno s stiki, da ji kuha, pere in pospravlja. Stiki tožnika s toženko pa so minimalni. Tožnik tudi ni zatrjeval, da bi imela toženkina mati posebno premoženje, ki bi ji omogočalo višje finančne prispevke k preživljanju toženke, poleg solastništva na hiši, kjer živi, ima dva avtomobila, enega uporablja toženka, drugega pa sama, navedeni vozili pa nimata večje vrednosti, njen način življenja pa je povsem drugačen od načina življenja tožnikove družine, v kateri je moč prepoznati, da družina razpolaga z znatnimi finančnimi sredstvi. Ker so bile ugotovljene spremenjene okoliščine in so se znova ugotavljale potrebe toženke ter materialne in pridobitne zmožnosti toženkinih staršev, tudi ni relevantno, ali je bila toženkina mati v času določitve preživnine leta 2000 nezaposlena. Nenazadnje pa je bilo v postopku na podlagi zaslišanja tožničine matere ugotovljeno, da je bila takrat redno zaposlena in da je prejemala (vrednostno) približno podobno mesečno plačo, kot jo prejema danes ( 840,00 EUR)¹⁹.

12. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da je treba od mesečnih stroškov v višini 1.060,00 EUR odšteti štipendijo, ki jo prejema toženka, ki znašal 229,00 EUR (ki jo prejema, ker je tožnik državljan R A.), kar pomeni, da je treba pokriti mesečne stroške preživljanja toženke v višini 830,00 EUR. Glede na materialne in pridobitne zmožnost preživninskih zavezancev, ni nobenega dvoma, da mora tožnik kriti vsaj polovico teh obveznosti.

13. Glede odplačevanja dolgov in kredita ter obnove hleva z odpravnino se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge iz sodbe sodišča prve stopnje²⁰. Pritožbeno sodišče le izpostavlja dve ugotovitvi sodišča prve stopnje iz obrazložitve sodbe: da tožnik ni dokazal, da bi obnovitvena dela opravil in tudi ne, da je posojila oziroma kredite odplačal z odpravnino, kar pa je odločilno, preživninska obveznost ima prednost pred drugimi terjatvami.

14. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.
² Glej sklep VS RS II Ips 79/2016.
³ 42.000,00 EUR.
⁴ V zvezi s tem glej izpoved tožnika na naroku 27. 3. 2017 str. 55 - 57 sodnega spisa.
⁵ V nadaljevanju ZZZDR; glej tudi 129.a člen in 123. člen ZZZDR.
⁶ Glej četrti odstavek pritožbe na strani 97 sodnega spisa (v pritožbi niso označene strani ali navedene zaporedne številke vsebinskih sklopov, zato je označena stran sodnega spisa).
⁷ Primerjaj z ugotovitvami sodišča prve stopnje - glej 10. tč. str. 8 obrazložitve sodbe in navedene dokazne listine, glede nadomestila za čas brezposelnosti pa 7. tč. stran 5 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
⁸ Glej drugi in tretji odstavek pritožbe na strani 97 sodnega spisa.
⁹ Sodišče in toženka sta pozivala tožnika, da te dokaze predloži; glej zapisnik z naroka z dne 5. 6. 2017 - peti odstavek na strani 72 sodnega spisa in zapisnik zadnjega naroka z dne 28. 8. 2017 - šesti odstavek na strani 78 sodnega spisa. Tožnik se je na naroku 27. 3. 2017 zavezal, da bo te listine predložil; glej sedmi odstavek na strani 54 sodnega spisa.
¹⁰ Podrobneje o prihodkih tožnika iz kmetije glej 13. tč. stran 10 obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, ki znatno presegajo strošek davka (800,00 EUR) in socialnega zavarovanja (2.000,00 EUR), kakor tudi strošek mehanizacije, ki ga pritožba opredeljeno ne navede (glej tretji odstavek pritožbe na strani 95 sodnega spisa), te stroške pa je opisal tožnik (glej v tem delu tožnikovo izpoved - deseti odstavek na str. 55 - 57 sodnega spisa - narok 27. 3. 2017).
¹¹ Ki je oddaljena dvanajst kilometrov od kmetije.
¹² Podrobneje o tem glej 11. tč. na str. 8 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹³ Podrobneje glej 9. tč str. 7 in 13. tč. str. 9 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹⁴ Glej peti odstavek na strani 54 sodnega spisa.
¹⁵ Ki sta se rodila leta 2005.
¹⁶ Podrobneje glej 14. tč. str. 11 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹⁷ Glej izpovedbo tožnika na naroku 27. 3. 2017 sedmi odstavek stran 56 sodnega spisa.
¹⁸ Ki so potrjene tudi z izpovedbama toženke in njene matere; glej str. 58 - 59 in 66 - 68 sodnega spisa.
¹⁹ Glej izpoved B. B. na str. 64 - 65 sodnega spisa.
²⁰ Glej 12. tč. str.8 - 9 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

28.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 402/2018
• VSL Sodba IV Cp 855/2020
• VSL sodba IV Cp 175/2015