VSL Sklep I Cp 1659/2017

Jedro

Pritožbeno sodišče povzete trditve ocenjuje za dopustno pritožbeno novoto, saj je toženka izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati in predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nove trditve je namreč utemeljila z vsebino dveh elektronskih sporočil, za kateri ni mogla vedeti, preden je ni z njima seznanil eden od udeležencev pogovora.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v II. in IV. točki izreka v celoti in v III. točki izreka za znesek 62.000,00 EUR s pripadki ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača znesek 81.521,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sodbe do plačila (II. točka izreka). Kar je zahteval tožnik več (72.000,00 EUR s pripadki), je zavrnilo (III. točka izreka) ter mu naložilo, da toženki v roku 15 dni povrne stroške postopka v znesku 761,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki, pri čemer uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Tožnik v pritožbi navaja, da mu je sodišče zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska 81.521,50 EUR napačno prisodilo šele od dne izdaje sodbe, čeprav bi mu morale biti priznane od dneva, ko je toženka prejela plačilo. Nepravilna in nezakonita je tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka glede stroškov izdelane projektne dokumentacije in pridobljenega gradbenega dovoljenja v višini 62.000,00 EUR. Predmet prodajne pogodbe z dne 19. 4. 2012 sta bila zemljišče po prodajni ceni 635.000,00 EUR in projektna dokumentacija s pridobljenim gradbenim dovoljenjem po ceni 62.000,00 EUR. Vsak kupec je toženki plačal tako zemljišče kot tudi projekte in gradbeno dovoljenje, zato ne drži, da je tožnikov prednik z izpolnitvijo 62.000,00 EUR izpolnil obveznost ostalih kupcev. Tožnikov prednik je z izdelano projektno dokumentacijo, plačanim komunalnim prispevkom in pridobljenim gradbenim dovoljenjem plačeval svoj del kupnine. Namesto, da bi toženki nakazal del kupnine v višini 62.000,00 EUR, nato pa bi mu toženka ta znesek vrnila (da bi poplačala svoje obveznosti iz naslova projektov), je bila dogovorjena kompenzacija terjatev. Celotna kupnina, ki bi jo moral tožnikov prednik plačati toženki, znaša 310.862,00 EUR: 283.210,00 EUR za zemljišče in 27.652,00 EUR za projekte in dovoljenje. Brez upoštevanja kupnine za projekte in dovoljenje, znaša preostanek kupnine, ki jo je tožnikov prednik poravnal izključno kot kupnino za zemljišče (brez are), 115.869,50 EUR, kar je 34.348,00 EUR več kot s sodbo dosojenih 81.521,50 EUR. Neutemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 19. 4. 2012 glede projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja ob njeni sklenitvi že realizirana. Izdano gradbeno dovoljenje je vezano na točno določeno nepremičnino ter je z njo neločljivo povezano. Pravico do izdelane projektne dokumentacije in investitorstva po pridobljenem gradbenem dovoljenju so kupci pridobili šele z realizacijo prodajne pogodbe z dne 19. 4. 2012. Ker tožnikov prednik toženki ni plačal kupnine in pogodba nikoli ni bila realizirana ter zemljiškoknjižno izvršena, ni postal solastnik projektov kakor tudi ne soinvestitor v gradbenem dovoljenju.

4. Toženka v pritožbi in njeni pravočasni dopolnitvi kot bistveno navaja, da v nobeni fazi prodaje ni prevzela obveznosti v zvezi s pridobitvijo in plačilom projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Postopek pridobivanja gradbene dokumentacije se je vodil na njeno ime, ker je bila v zemljiško knjigo vpisana kot lastnica nepremičnine, dokumentacija je bila v pogodbo vključena le zato, ker je bilo treba kupcem zagotoviti pridobitev iz nje izhajajočih pravic. Nepravilna in pravno neutemeljena je tudi odločitev, da mora toženka tožniku plačati 81.521,50 EUR. Tožnikov prednik A., d. o. o., ni izpolnil prodajne pogodbe, ki jo je sklenil s kupcema B. B. in C. C., zato sta slednja odstopila od pogodbe ter zahtevala, da se jima povrne 95.521,50 EUR kupnine. Ker denarja nista dobila vrnjenega, sta vložila tožbo zoper A., d. o. o. in toženko kot dejansko prejemnico denarja. Toženka je njun zahtevek štela za utemeljen, zato jima je v Pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij in prodajni pogodbi z dne 21. 6. 2013 ta znesek priznala kot del kupnine za nepremičnino in s tem izpolnila obveznost A., d. o. o. Toženka je za izpolnitev nedvoumno imela pravni interes, zato je z njo na podlagi pravil o subrogaciji pridobila terjatev do A., d. o. o., v višini 95.521,50 EUR, ki je bila pobotana z dolgom toženke iz naslova razvezane prodajne pogodbe z dne 19. 4. 2012. Izjava o pobotu je bila večkrat sporočena nasprotni stranki, tudi sicer pa je bilo to dogovorjeno med tožnikom kot zakonitim zastopnikom A., d. o. o. in C. C. Slednje je razvidno iz pritožbi priloženih elektronskih sporočil z dne 18. 10. 2012 in 23. 10. 2012, ki ju je po prejemu sodbe toženki posredoval C. C. in za kateri toženka predhodno ni vedela in ni mogla vedeti. Iz teh sporočil izhaja, da se je tožnik strinjal, da C. C. kupnine ni plačal v imenu in za račun A., d. o. o. Prav tako je soglašal, da toženka prejeto kupnino upošteva pri sklenitvi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij in prodajne pogodbe z dne 21. 6. 2013 ter na njegovi podlagi B. B. in C. C. izstavi zemljiškoknjižno dovolilo. Gre za izrecno in konkludentno "compensatio voluntaria".

5. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo ter predlagal njeno zavrnitev. Kot prepoznemu je nasprotoval dokazu z vpogledom v pritožbi priloženi elektronski sporočili. Navedel je, da je bil C. C. v postopku zaslišan kot priča in bi predmetni sporočili sodišču lahko priložil že ob svojem zaslišanju oziroma v skladu z njima izpovedal. Nepravilna je tudi toženkina interpretacija sporočil.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožnik z delom tožbenega zahtevka, ki je predmet pritožbenega preizkusa, od toženke zahteva plačilo stroškov izdelave projektne dokumentacije in pridobitve gradbenega dovoljenja v višini 62.000,00 EUR ter vračilo kupnine za solastninski delež nepremičnine v višini 81.521,50 EUR.

8. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v spisu izhajajo naslednja dejstva:

- dne 12. 7. 2011 je toženka kot prodajalka s pravnim prednikom tožnika A., d. o. o., in ostalimi kupci (D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I.) sklenila prodajno pogodbo, katere predmet je bila parc. št. ... k. o. X za ceno 700.000,00 EUR. Kupci so nepremičnino kupili z namenom adaptacije, nadzidave in dozidave zaradi pridobitve štirih stanovanjskih enot;

- dne 19. 9. 2011 je A., d. o. o., kot prodajalec s kupcema B. B. in C. C. sklenil prodajno pogodbo, s katero jima je prodal 20,4% delež nepremičnine parc. št. ... k. o. X. Kupca sta v dogovoru s prodajalcem kupnino v višini 95.521,50 EUR dne 29. 9. 2011 nakazala na račun toženke;

- dne 19. 4. 2012 je bil zaradi odstopa enega od kupcev od nakupa nepremičnine sklenjen Sporazumni razdor prodajne pogodbe z dne 12. 7. 2011. Istega dne je bila med toženko kot prodajalko in preostalimi kupci (A., d. o. o., F. F., G. G., H. H. in I. I.) sklenjena nova prodajna pogodba. V njej so pogodbeniki ugotovili, da je bilo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo obstoječega objekta ter da se nepremičnina prodaja skupaj s pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in s projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekti za izvedbe. Pogodbene stranke so se dogovorile, da znaša kupnina za prodano nepremičnino 635.000,00 EUR, stroški projektiranja pa znašajo 62.000,00 EUR. Nadalje so ugotovili, da so stroške projektiranja 62.000,00 EUR in 40.000,00 EUR kot aro ter prvi del kupnine v višini 81.521,00 EUR kupci že plačali z nakazilom na tekoči račun prodajalke oziroma gotovinskim plačilom na račun UE, kar prodajalka potrjuje s podpisom na tej pogodbi. Dogovorili so se, na kakšen način bo plačan preostali del kupnine v višini 513.478,50 EUR in v ta namen v pogodbo vključili tabelo. V njej je bil kot znesek kupnine naveden znesek 697.000,00 EUR (635.000,00 EUR in 62.000,00 EUR), pri čemer je na A., d. o. o., odpadel delež 44,6 %, to je 310.862,00 EUR. Ugotovljeno je bilo, da je slednji že plačal 163.521,50 EUR (20.000,00 EUR are, 62.000,00 EUR na račun gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije in 81.521,50 EUR na račun kupnine) ter da mora plačati še 147.340,50 EUR. Deleža ostalih kupcev v kupnini sta znašala 198.645,00 EUR in 187.493,00 EUR, glede na plačano aro v višini 10.000,00 EUR pa sta se toženki zavezala plačati še 188.645,00 EUR in 177.493,00 EUR. Istega dne je bila med A., d. o. o., na eni strani in ostalimi kupci nepremičnine na drugi strani sklenjena pogodba o izvajanju gradbenega inženiringa;

- A., d. o. o., obveznosti po prodajni pogodbi z dne 19. 4. 2012 ni izpolnil, zato mu je toženka dne 17. 10. 2012 poslala poziv k izpolnitvi obveznosti. Ker tožnikov prednik tudi v dodatnem roku ni plačal dogovorjene kupnine, je bila z dnem 27. 10. 2012 pogodba v razmerju med njim in toženko razvezana;

- ker A., d. o. o., zato ni mogel izpolniti svojih obveznosti po prodajni pogodbi, ki jo je sklenil z C. C. in B. B., sta slednja z dnem 22. 1. 2013 odstopila od pogodbe z dne 19. 9. 2011;

- dne 14. 2. 2013 sta C. C. in B. B. zoper toženko in A., d. o. o., vložila tožbo, v kateri sta zahtevala solidarno vračilo dne 29. 9. 2011 plačane kupnine: od toženke kot prejemnice denarja in od A., d. o. o., kot pogodbene stranke;

- dne 21. 6. 2013 je toženka s kupci: F. F., G. G., H. H., I. I., B. B. in C. C. sklenila Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in prodajno pogodbo, s katero so dokončno uredili razmerja v zvezi s prodajo nepremičnine ter projektov in gradbenega dovoljenja. V pogodbi je toženka med drugim s strani B. B. in C. C. prejeti znesek 95.521,50 EUR upoštevala kot del kupnine za nepremičnino in jima po doplačilu kupnine izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega sta se vknjižila kot lastnika nepremičnine.

O stroških projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja v višini 62.000,00 EUR

9. Sodišče prve stopnje je glede tega dela zahtevka v razlogih sodbe ugotovilo, da je toženka s prodajno pogodbo z dne 19. 4. 2012 kupcem prodala tudi projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za ceno 62.000,00 EUR. Zahtevek tožnika, da mu zaradi razveze prodajne pogodbe ta znesek vrne, je zavrnilo iz razloga, ker so kupci ob sklenitvi pogodbe z dne 19. 4. 2012 že razpolagali s PGD in PZI dokumentacijo, prav tako je bila izpolnjena njihova obveznost glede kupnine, iz česar izhaja, da je bila pogodba na dan njenega podpisa v tem delu že realizirana in zato kasneje ni bila razdrta. Nadalje je navedlo, da je na račun projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja prednik tožnika plačal več kot je bil dolžan (27.776,00 EUR), vendar je bilo dogovorjeno, da s plačilom 62.000,00 EUR izpolni tudi obveznost drugih kupcev, zato lahko presežek terja od njih.

10. Tožnik takšne razloge sodišča prve stopnje utemeljeno graja kot delno materialnopravno nepravilne delno pa preuranjene.

11. V času sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 19. 4. 2012 obstoječa projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje sta se glasila na toženko kot zemljiškoknjižno lastnico nepremičnine. Sklenitev posla, na podlagi katerega sta bila dokumentacija in gradbeno dovoljenje prenesena na kupce, ni bila potrebna zaradi fizične izročitve dokumentacije kupcem, temveč zaradi prenosa iz nje izhajajočih pravic. Podlaga za prenos slednjih pa je bila kupoprodajna pogodba z dne 19. 4. 2012. Ker je bila kasneje v razmerju med tožnikovim prednikom in toženko ta pogodba razvezana, do prenosa pravic iz naslova gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije na A., d. o. o., ni prišlo. Da to drži, izhaja iz Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij in prodajne pogodbe z dne 21. 6. 2013, na podlagi katere je toženka vse pravice iz dokumentacije prenesla na končne kupce, med katerimi pa tožnikovega prednika ni. Preuranjen je tudi zaključek, da je A., d. o. o., s plačilom 62.000,00 EUR delno plačal dolg ostalih kupcev. Tožnik je namreč trdil, da je imel njegov prednik s toženko ločen dogovor glede izdelave in plačila dokumentacije, česar sodišče ni presojalo. Poleg tega med strankama ni bilo nesoglasja o tem, da do plačila 62.000,00 EUR toženki ni prišlo, temveč naj bi po navedbah tožnika A., d. o. o., v okviru tega zneska zanjo izdelal dokumentacijo in pridobil gradbeno dovoljenje.

12. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča je ostalo dejansko stanje glede tega dela zahtevka nepopolno ugotovljeno, saj sodišče ni obravnavalo številnih navedb pravdnih strank, ki vplivajo na njegovo utemeljenost.

13. Tožnik je tako trdil, da je bila pridobitev projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja pogoj za nakup nepremičnine s strani kupcev in da se je slednje zanje zavezala pridobiti toženka. Upravni postopek je v njenem imenu in na njen račun vodil A., d. o. o. Slednji je pred sklenitvijo pogodbe z dne 19. 4. 2012 lastništvo na projektni dokumentaciji in gradbenem dovoljenju prenesel na toženko za kupnino 62.000,00 EUR, pri čemer sta se dogovorila, da se ta znesek pobota s kupnino, ki jo je pravni prednik dolžan plačati po pogodbi z dne 19. 4. 2012. Toženka je tak dogovor potrdila s podpisom pogodbe. Kupnina za nepremičnino in projektno dokumentacijo je skupaj znašala 697.000,00 EUR, vsak od kupcev pa je bil toženki dolžan plačati sorazmerni delež za nakup nepremičnine in gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je toženka kupnino za projektno dokumentacijo prejela.

14. Toženka na drugi strani je navajala, da je prodajala le zemljišče, da je bil dogovor o pridobitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja sklenjen med kupci in da sama v zvezi s tem ni prevzela nobene obveznosti. Upravni postopki so se vodili na njeno ime izključno iz razloga, ker je bila takrat zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine. Sklicevala se je na vsebino prodajne pogodbe z dne 12. 7. 2011 ter trdila, da ni po prodajni pogodbi z dne 19. 4. 2012 na račun projektne dokumentacije nikoli prejela nobenega plačila.

15. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati vse povzete navedbe strank, pri čemer bo moralo upoštevati, da tožnik ne trdi, da je A., d. o. o. toženki na račun projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja karkoli plačal, temveč navaja, da je izdelal dokumentacijo in pridobil gradbeno dovoljenje, za kar se mu je toženka zavezala plačati znesek 62.000,00 EUR. Morebitno strinjanje toženke, da se kupnina za zemljišče plača s pobotom tega zneska, in vključitev tega dogovora v prodajno pogodbo, ne pomeni, da je bila kupnina za zemljišče s sklenitvijo pogodbe dejansko plačana, zaradi česar bi imel tožnikov prednik na podlagi razveze te pogodbe pravico zahtevati njeno vračilo. Razveza pogodbe bi v tem primeru pomenila, da dogovor o načinu poplačila toženkine obveznosti ni bil realiziran, zato bi imel tožnik pravico zahtevati plačilo kupnine za projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje na podlagi osnovnega dogovora med A., d. o. o., in toženko.

16. Sodišče prve stopnje bo moralo tako najprej ugotoviti, kaj je bilo v zvezi s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe v letu 2011. V zvezi s tem se bo moralo opredeliti do dejstva, da je toženka v njej prodajala le nepremičnino ter da se je v 9.3 členu tožnikov prednik kupcem zavezal, da bo v imenu prodajalke (toženke) in na svoj račun pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje za adaptacijo, nadzidavo in prizidavo nepremičnine, sicer jim je dolžan vrniti plačano aro. Nadalje bo moralo na podlagi celovite ocene izpovedi strank in prič ter listinske dokumentacije ugotoviti, ali je bil takšen dogovor kadarkoli spremenjen na način, da je stroške izdelave projektne dokumentacije in pridobitve gradbenega dovoljenja nase prevzela toženka ter kakšen dogovor je bil sklenjen. Na tej podlagi bo moralo znova presoditi vsebino prodajne pogodbe z dne 19. 4. 2012. Pri tem bo moralo ugotoviti, ali je šlo za odplačen prenos pravic iz dokumentacije, ali pa sta bila projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje v pogodbo vključena zgolj zaradi formalnega prenosa pravic na kupce in so bili njuni stroški ovrednoteni le zaradi ureditve medsebojnih razmerij kupcev glede te dokumentacije.¹ V zvezi s tem se utegne za pomembno izkazati, da se stranki strinjata, da znesek 62.000,00 EUR pred sklenitvijo pogodbe ni bil plačan, ter da bi v primeru, če bi vse stranke v celoti izpolnile svoje obveznosti, kot so razvidne iz tabele v kupoprodajni pogodbi (in tabele iz obdobja pogajanj - A21), toženka dejansko prejela skupni znesek 635.000,00 EUR² (kolikor je znašala kupnina za zemljišče) in ne zneska 697.000,00 EUR.

17. Po presoji vse navedenih okoliščin bo moralo sodišče prve stopnje odgovoriti na vprašanje, ali je toženka v zvezi s pridobitvijo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja nase prevzela kakšno obveznost, ali pa je šlo za od toženke kot prodajalke ločen dogovor med kupci, od katerih je bil tožnikov prednik tudi izvajalec inženiringa gradnje in kot tak gotovo zainteresiran za uspešno izvedbo projekta. Upoštevajoč vsebino odgovora bo moralo sodišče prve stopnje nato ponovno odločiti o zahtevku.

O vračilu kupnine v višini 81.521,50 EUR

18. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da sta C. C. in B. B. s plačilom kupnine v višini 95.521,50 EUR na račun toženke izpolnila dolg družbe A., d. o. o. po prodajni pogodbi z dne 12. 7. 2011, ki je bila kasneje nadomeščena s pogodbo z dne 19. 4. 2012. Ker je bila pogodba z dne 19. 4. 2012 v razmerju med A., d. o. o. in toženko dne 27. 10. 2012 razvezana, je tožnikov prednik pridobil pravico od toženke terjati vrnitev tega, kar je na podlagi te pogodbe od njega ali zanj prejela.

19. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sta C. C. in B. B. s plačilom kupnine v višini 95.521,50 EUR na račun toženke hkrati izpolnila svojo obveznost do družbe A., d. o. o. na podlagi prodajne pogodbe z dne 19. 9. 2011. Ta je bila z dnem 21. 1. 2013 razvezana, zaradi česar sta C. C. in B. B. pridobila pravico od tožnikovega prednika zahtevati vrnitev toženki plačanega zneska.

20. Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da je nastalo razmerje uredila na način, da je z C. C. in B. B. sklenila Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in prodajno pogodbo z dne 21. 6. 2013. Z njo jima je prejeti znesek priznala kot plačilo kupnine za nepremičnino in jima izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega sta se kot lastnika vknjižila v zemljiško knjigo. Navajala je, da so bile s tem medsebojne obveznosti A., d. o. o., toženke ter C. C. in B. B. izpolnjene na način, da ni nihče neupravičeno obogaten. Tožnik je tem navedbam nasprotoval in navajal, da njegov prednik v sklenitev tega dogovora ni bil vključen in ga ta ne zavezuje, zato ima od toženke pravico zahtevati vračilo kupnine, ki ga je zanj prejela na podlagi razvezane prodajne pogodbe.

21. V pritožbi je toženka navedla, da ji je po prejemu sodbe C. C. posredoval elektronski sporočili, ki mu ju je poslal tožnik, in za kateri sama do takrat ni vedela in ni mogla vedeti. Iz teh sporočil izhaja, da se je tožnik kot zakoniti zastopnik A., d. o. o., strinjal, da toženka kupnino, ki jo je prejela od C. C. in B. B., upošteva v njuno korist in jima neposredno izstavi zemljiškoknjižno dovolilo. Toženka je priložila elektronski sporočili z dne 18. 10. 2012 in 23. 10. 2012, v katerih je tožnik C. C. med drugim napisal: "lahko vi svojo lastninsko pravico vpišete neodvisno od naše. Vaša kupnina, ki je bila nakazana direktno prodajalki, je popolnoma ločena od naše" in še "v potrditev tega navajam, da smo ge. J. že odgovorili na dopis in zahtevali spremembo pogodbe - ločeno dovolilo za vajin, ter ločeno za naš del. Do tega sta popolnoma upravičena, saj ima prodajalka vajino kupnino" in "zgoraj sem pojasnil, da je ona zavezana izdati dovolilo na vajini imeni, saj je prejela vajino kupnino".

22. Pritožbeno sodišče povzete trditve ocenjuje za dopustno pritožbeno novoto, saj je toženka izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati in predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nove trditve je namreč utemeljila z vsebino dveh elektronskih sporočil, ki ju je tožnik poslal C. C. v oktobru 2012, in za kateri ni mogla vedeti, preden je ni z njima seznanil eden od udeležencev pogovora. Iz spremnih sporočil je razvidno, da je C. C. to storil šele po izdaji sodbe. V zvezi z navedbami tožnika v odgovoru na pritožbo pritožbeno sodišče dodaja, da za presojo pravočasnosti trditev in dokazov ni pomembno, kdaj je zanje izvedela priča C. C., temveč kdaj je lahko ob potrebni skrbnosti zanje izvedela toženka, ki je nosilka trditvenega in dokaznega bremena. Tožnik ne trdi, da bi se toženka z vsebino sporočil lahko seznanila že pred izdajo sodbe, prav tako ne navaja dejstev, ki bi omogočala sklep, da je bila ali bi morala biti s takratnim stališčem tožnikovega pravnega prednika seznanjena na podlagi drugih okoliščin.

23. V pritožbi navedena nova dejstva in priloženi dokazi so pravno pomembni. Morebitno strinjanje A., d. o. o., da toženka s strani B. B. in C. C. prejeto plačilo upošteva v njuno korist in jima na njegovi podlagi izda zemljiškoknjižno dovolilo, lahko pomeni njegovo vnaprejšnje soglasje, da toženka na ta način poravna tudi svoj dolg do njega ter da so z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila B. B. in C. C. medsebojne obveznosti strank iz naslova razvezanih prodajnih pogodb z dne 19. 9. 2011 in 19. 4. 2012 izpolnjene. To bi pomenilo, da je vtoževana terjatev prenehala na podlagi izpolnitve, do katere je prišlo, še preden je bila toženka dne 3. 8. 2013 obveščena o prvi cesiji terjatve.

24. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati v pritožbi podane trditve in dokaze ter tožniku omogočiti, da se o njih izjavi. Nato bo moralo ob upoštevanju pridobljenega trditvenega gradiva dopolniti dokazni postopek in po oceni vseh že izvedenih in dodatno izvedenih dokazov (vključno z vlogami udeležencev v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 371/2013- I) znova odločiti o zahtevku tožnika, da mu toženka vrne s strani C. C. in B. B. prejeti znesek, vključno z njegovim obrestnim delom, o katerem v izpodbijani sodbi ni bilo v celoti odločeno.

25. Ker je torej zaradi napačnih materialnopravnih stališč sodišča prve stopnje in dopustnih pritožbenih novot dejansko stanje v izpodbijani sodbi nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP). Sodišče prve stopnje, ki je že izvedlo obsežen dokazni postopek, bo tega namreč lažje in hitreje dopolnilo. Razveljavitev vključuje tudi stroške dosedanjega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj je pravica do njihovega povračila odvisna od končnega izida pravde.

26. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Zaradi vključitve teh stroškov v prodajno pogodbo so se spremenili deleži kupcev v kupnini za nepremičnino. Med drugim se je na račun ostalih kupcev znižal znesek, ki ga je moral v okviru zneska 635.000,00 EUR dejansko plačati tožnikov prednik.
² F. F.: 198.645,00 EUR, H. H.: 187.493,00 EUR in A., d. o. o.: 248.861,50 EUR (81.521,00 EUR kupnine, 20.000,00 EUR are in 147.340,50 EUR doplačila kupnine)

Datum zadnje spremembe:

28.03.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 55/2011
• Sodba II Ips 380/98
• VSL Sodba I Cpg 1393/2016