VSL Sodba II Cp 2365/2017

Jedro

Večlastninsko razmerje po svoji vsebini ni enako položaju, v katerem je ena oseba izključni lastnik določene stvari. Solastnik in skupni lastnik lahko izvršujeta svoja lastninska upravičenja le skupaj z drugimi solastniki oziroma skupnimi lastniki. Stvar lahko uporablja sorazmerno svojemu deležu in ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Skupno odločajo tudi o poslih upravljanja (72. člen v zvezi s 66. in 67. členom SPZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 855,52 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom

(1) ustavilo postopek glede umaknjenega dela tožbe (I. točka izreka),

(2) ugodilo zahtevku, po katerem je toženka dolžna nepremičnino parc. št. ... k.o. X vrniti v prejšnje stanje, tako da (a) na svoje stroške tehnično ustrezno zamenja ključavnico garažnih vrat, podboj in vrata iz kleti na vrt z novimi enake kvalitete in karakteristik, kot so sedanje, ter podboj in vrata iz jedilnice v spalnico pritlične etaže z novimi enake kvalitete in karakteristik, kot so sedanje, ter tožnicama izroči ključe novih vrat, in (b) odstrani vrata iz pritlične spalnice na zunanji steni, pozida zid do višine oken, vgradi okno in marmorni okenski polici, sanira termoizolacijo ter grobe in fine omete na zunanji in notranji strani zidu, in fasado, oplesk sobe ter leseni oboj sobe, tako da se fasada poenoti z ostalimi deli fasade, oboj sobe pa z ostalimi deli oboja (II. točka izreka),

(3) da se toženki prepoveduje v bodoče kakršnokoli poseganje v navedeno nepremičnino, zlasti pa poškodovanje in odstranjevanje stavbnega pohištva, notranjih vrat, gradbeni posegi v nepremičnino, poškodovanje in menjavanje ključavnic ter poškodovanje in menjavanje poštnega nabiralnika (III. točka izreka).

Toženki je naložilo povrnitev stroškov tožnic (IV. točka izreka).

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče se ni opredelilo do dokazov, niti ni izvedlo dokazov, ki jih je pravočasno predlagala. Izpustilo je zaslišanje prič A. B. in B. B., ki zatrjujeta, da je pohištvo njuno. Dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi, je v nasprotju samo s seboj in je neizvedljivo. Predlaga zavrnitev zahtevka, ker ima na nepremičnini zakonito posestno in bivalno pravico, ki pa ji jo tožnici kratita do te mere, da sta ji onemogočili vstop. Tožnici je 2. 6. 2017 pozvala, naj ji omogočita vstop in izročita ključe, vendar je bilo to brez učinka. Kako naj bi toženka vstopila zaradi zamenjave ključavnic in ob zabitju vseh vrat, sodnica ni pojasnila. Sodišče je pridobilo zapisnik policije, namesto da bi opravilo ogled na kraju samem ali določilo izvedenca za ugotovitev škode. Sodba zahteva oplesk stene, ki je v lesonitu in ni beljena, izolacijo fasade, ki ni izolirana, in zamenjavo ključavnic, ki so v posesti tožnic. Ob ogledu bi sodišče ugotovilo, da sta tožnici vstavili zatiče nad stavbnim pohištvom z notranje strani, uničili notranji podpboj, polomili njeno pohištvo. Iz spisa D 203/2007, ki ga sodišče ni vpogledalo, izhaja, da spori med strankami trajajo že tri desetletja in ne le dve leti. Sodišče je tožnicama verjelo na besedo in s tem pokazalo pristranskost. Odločitev o stroških je napačna, ker ni upoštevano, da je bila tožba delno umaknjena.

3. Tožnici v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pooblaščenec tožnic je 21. 12. 2017 sporočil, da je prva tožnica umrla. Glede na to so v uvodu sodbe kot stranka navedeni dediči po prvi tožnici.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno,

- da so pravdne stranke solastnice nepremičnine parc. št. ... k.o. X, s tem da je prva tožnica solastnica 1/2, vse tri pa kot dedinje po pokojnem možu prve tožnice ter očetu druge tožnice in toženke skupne lastnice ostale 1/2,

- da so se očitani posegi na sporni nepremičnini pričeli po marcu 2015, ko se je prva tožnica preselila v dom, in da so odnosi med strankami izjemno slabi in se sčasoma še poglabljajo,

- da se pravdne stranke niso dogovorile o načinu uporabe nepremičnine, vsaka pa si lasti več upravičenj, kot ji pripadajo,

- da je bil povod za zaostrovanje dejstvo, da je toženka na naslovu nepremičnine prijavila stalno prebivališče, ne da bi za to pridobila soglasje tožnic, in da si lasti pritlične prostore, ki si jih lasti tudi druga tožnica,

- da je toženka na mestu, kjer je bilo okno na zunanji steni spalnice, izbila steno in vstavila vrata,

- da je toženka okvarila notranja vrata, ki vodijo iz jedilnice v spalnico, da je na teh vratih odtrgan pant, na mestu, kjer je ključavnica, pa je odbit les,

- da je toženka uničila ključavnico garažnih vrat in vrat v klet.

7. Pritožbeni očitki o pomanjkljivo ali napačno ugotovljenem dejanskem stanju in o bistvenih kršitvah določb postopka niso utemeljeni. Sodišče se je v 6. točki obrazložitve opredelilo do pravočasno predlaganih dokazov. Zaslišanja prič A. B. in B. B. ni predlagala toženka, ampak tožnici. Z opustitvijo izvedbe teh dokazov zato tožnici ni mogla biti kratena pravica do obravnavanja. Predlog za izvedbo ogleda je toženka predlagala v vlogi, ki jo je vložila po prvem naroku za glavno obravnavo. Ker ni navedla opravičljivih razlogov, zaradi katerih ga ni mogla podati pred zaključkom tega naroka, ga sodišče utemeljeno ni izvedlo (prvi in četrti odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Koliko časa trajajo spori med pravdnimi strankami, za odločitev ni bistveno, tudi v sodbi pa je ugotovljeno, da so odnosi med njimi izjemno slabi in se z leti le še poglabljajo. Podatki spisa in sodba ne dajejo podlage za zaključek o pristranskem ravnanju sodišča. Obe stranki sta imeli enako možnost predlagati dokaze, sodišče pa je izvedlo dokaze, ki so bili pravočasno predlagani in pomembni za odločitev. Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče tožnicama verjelo na besedo. Njuni izpovedbi je namreč ocenilo v povezavi z drugimi dokazi in s pritožničino izpovedbo. V sodbi je tudi upoštevano, da je pritožnica solastnica oziroma skupna lastnica sporne nepremičnine. Pravilno pa je na drugi strani materialnopravno stališče sodbe, da večlastninsko razmerje po svoji vsebini ni enako položaju, v katerem je ena oseba izključni lastnik določene stvari. Solastnik in skupni lastnik lahko izvršujeta svoja lastninska upravičenja le skupaj z drugimi solastniki oziroma skupnimi lastniki. Stvar lahko uporablja sorazmerno svojemu deležu in ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Skupno odločajo tudi o poslih upravljanja (72. člen v zvezi s 66. in 67. členom Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ).

8. Dejstva, ki izvirajo iz časa po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, na njeno pravilnost ne morejo vplivati.

9. Tudi materialnopravni zaključki sodbi so pravilni. Ker so bili vsi posegi izvedeni enostransko, ne da bi se solastnice o njih dogovorile, in ker obstaja nevarnost, da bo toženka s podobnimi ravnanji nadaljevala, sta tožnici upravičeni zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja in prepovedati bodoče vznemirjanje s podobnimi posegi (100. člen v zvezi z 99. členom SPZ).

10. Neutemeljen je tudi očitek o napačni odločitvi o stroških. Kot sta navedli tožnici v odgovoru na pritožbo, je bil delni umik tožbe posledica tega, da sta sami vzpostavili prejšnje stanje na dveh oknih, ker zaradi mraza in vdora vlage ni bilo več mogoče čakati na odločitev sodišča. Položaj je torej podoben kot v primeru, ko je (delni) umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP).

11. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnikov zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožnicama povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife znašajo skupno 855,52 EUR, in sicer gre za stroške odgovora na pritožbo (625 točk), povečano za 10 % na račun zastopanja dveh strank (9. člen OT), in 2 % materialnih stroškov (13,75 točk), vse povečano za 22 % davek na dodano vrednost. Nagrada za končno poročilo strankam je vključena v nagradi za odgovor na pritožbo. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.

Datum zadnje spremembe:

10.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 1827/2013
• VSL Sodba II Cp 2282/2018
• VSL Sklep I Cp 1139/2021