VSL Sodba II Cp 2179/2017

Jedro

Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.

Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 23. 6. 2017:

- dovolilo spremembo tožbe z dne 23. 6. 2017 (1. točka izreka),

- odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 73753/2015 z dne 18. 6. 2015 v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, in sicer za glavnico v znesku 7,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2015 dalje do plačila ter za izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 8 dnevnega paricijskega roka do plačila (2. točka izreka),

- odločilo, da je dolžan toženec tožnici v 8-ih dneh od prejema odločbe povrniti 352,71 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper omenjeno odločbo v celoti se zaradi absolutne bistvene kršitve postopka in kršitve materialnega prava pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne (s stroškovno posledico). Odločitev sodišča, da gre v danem primeru za spremembo tožbe in da je ta sprememba dopustna, naj bi bila nepravilna in pomeni napačno uporabo določil ZPP. Navaja, kaj je tožnica s tožbo od njega zahtevala. Sam je ves čas trdil, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Če sodišče meni, da je tožnica spremenila aktivno legitimacijo, potem ni jasno, kdo naj bi bil aktivno legitimiran, saj je kot tožeča stranka še vedno zapisana ista stranka. Pojasnjuje, kdaj je v skladu s 187. členom ZPP dopustna subjektivna sprememba tožbe. Sodišče naj bi dovolilo subjektivno spremembo tožbe sklicujoč se na določbe o objektivi spremembi tožbe. Določbe ZPP o spremembi tožbe naj bi povsem napačno uporabilo, razlogi v zvezi s tem pa nasprotujejo sami sebi. Kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov lahko upravnik deluje le v imenu in na račun etažnih lastnikov. Dosedanja (usklajena) sodna praksa, na katero se je sam skliceval, je jasno zavzela stališče, da so sredstva rezervnega sklepa sredstva etažnim lastnikov. Zakoniti zastopnik vedno nastopa v imenu in na račun zastopanega. Nobena zakonska določba upravniku ne daje pooblastila, da nastopa v svojem imenu in za tuj račun. Takšna razlaga tudi ni primerna glede na samo naravo pogodbenega razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom. Da je zelo pomembno, kdo je stranka za izterjavo sredstev rezervnega sklada, naj bi se videlo zlasti ob spremembi upravnika. Glede sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 263/2015 poudarja, da ena odločba omenjenega sodišča še ne pomeni spremembe sodne prakse, sploh pa ne pomeni spremembe zakonskih določb. Zgolj dejstvo, da upravnik zbrana sredstva vodi na ločenem fiduciarnem računu TR, še ne more biti argument, da lahko terja vplačila v svojem imenu in na tuj račun. Sodišče se ni opredelilo do njegovih navedb, zakaj tožnica ni aktivno legitimirana, da v svojem imenu terja plačilo sredstev v rezervni sklad, katerega lastniki so etažni lastniki. Prav tako se ni opredelilo do navedb, kako bi morala tožnica, ko je vlagala predlog za izvršbo, pravilno uporabiti elektronsko aplikacijo.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP¹). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko odločba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.² Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava - drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Res je, da sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe nekoliko nejasno navaja tudi, da naj bi tožnica, potem je ko v zahtevku svoj TRR zamenjala s št. TRR etažnih lastnikov, na katerih se zbirajo sredstva rezervnega sklada, dejansko spremenila aktivno legitimacijo. Vendar pa je že iz njegovega nadaljnjega sklicevanja na določbo drugega odstavka 184. člena ZPP, ki se nanaša na objektivno spremembo tožbe, jasno, da je šlo v konkretnem primeru³ (zgolj) za takšno spremembo, ki jo je (v skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP) tudi lahko dopustilo.⁴ Iz teh razlogov je pritožbeno pojasnjevanje značilnosti subjektivne spremembe tožbe brezpredmetno, zatrjevanje, da naj bi sodišče prve stopnje dovolilo subjektivno spremembo tožbe, sklicujoč se na določbe o objektivni spremembi tožbe, pa neutemeljeno.⁵ Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.

7. Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 (ob omenjanju za to presojo relevantnih določb SZ-1⁶ in SPZ⁷) obširno (natančno)⁸ pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona⁹ aktivno procesno legitimacijo¹⁰ za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo¹¹ zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.¹² Pri tem njegove upravičenosti za izterjavo še zdaleč ni utemeljevalo le z dejstvom (ki ga izpostavlja pritožba¹³), da upravnik vodi zbrana sredstva na ločenem fiduciarnem računu.¹⁴ Takšno posebno tožničino zakonsko pooblastilo (po SPZ) v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe izrecno omenja tudi sodišče prve stopnje. Poleg tega je že slednje (sklicujoč se tudi na razloge podane v predhodno omenjeni odločbi Vrhovnega sodišča RS) v celoti (neposredno ali posredno) odgovorilo na vse v zvezi s tem podane bistvene ugovore toženca (zoper tožničino aktivno legitimacijo), ki jih le-ta ponovno izpostavlja tudi v pritožbi.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženec sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k predmetni odločitvi niso v ničemer prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe pravdni stranki tudi opozorilo.
³ Spričo spremembe TRR.
⁴ Svojo odločitev v zvezi s tem pa tudi pojasnilo.
⁵ Enako velja za pritožbeni očitek o medsebojnem nasprotovanju s strani sodišča prve stopnje podanih razlogov.
⁶ Stanovanjski zakon, Uradni list RS, št. 69/2003, s kasnejšimi spremembami.
⁷ Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami.
⁸ Glej predvsem 20. - 25. točko obrazložitve omenjene odločbe. V tem okviru je obrazložilo tudi, zakaj je taka zakonska podelitev aktivne legitimacije upravniku za izterjavo ustavno skladna.
⁹ Torej ne glede na obstoj posebnega pogodbenega oziroma (posrednega) mandatnega razmerja, sklenjenega z etažnimi lastniki (v okviru katerega bi lahko upravnik v sodnem postopku nastopal v svojem imenu, a bi s tožbenim zahtevkom zahteval plačilo na poseben račun, na katerem se vodijo sredstva rezervnega sklada).
¹⁰ Ki jo imajo seveda tudi sami etažni lastniki.
¹¹ Kot v konkretnem primeru.
¹² Torej v korist etažnih lastnikov kot materialnopravnih upravičencev (drugi odstavek 119. člena SPZ). V tem smislu je potrebno razumeti tudi navedbe sodišča prve stopnje (v 4. in 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), da je tožnica s popravo TRR (torej z navedbo računa, na katerem se zbirajo sredstva rezervnega sklada) spremenila tudi samo aktivno legitimacijo.
¹³ Ki (sploh glede na določbo 109. člena Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/1994, s kasnejšimi spremembami) povsem splošno (neprepričljivo) navaja, da ena sodba Vrhovnega sodišča RS še ne pomeni spremembe sodne prakse.
¹⁴ Glej 22. - 24. točko obrazložitve odločbe Vrhovnega sodišča RS z dne 4. 4. 2016.

Datum zadnje spremembe:

21.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba in sklep II Cp 2718/2017
• VSL Sodba in sklep II Cp 2670/2017
• VSL Sodba in sklep II Cpg 281/2021