<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 2014/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.2014.2017
Evidenčna številka:VSL00008075
Datum odločbe:31.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - plačilo zavarovalnine - prometna nesreča - pojem prometne nesreče - popravilo vozila - škodni dogodek na parkirišču - splošni pogoji - materialno pogodbeno pravo - obseg zavarovalnega kritja - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - standard premikajočega se vozila

Jedro

Ker se je tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.985,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2015 iz naslova AO+ zavarovanje za dogodek z dne 10. 4. 2013.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge, zlasti zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe s stroškovnimi posledicami.

Ponovno opisuje okoliščine dogodka in vztraja, da je šlo za klasično prometno nesrečo. Vozilo se je premaknilo, ker je tožnik sam slabo namestil zagozde, ko je skušal ugotoviti, ali je možno popravilo vozila. Primerjava s primerom iz sodne prakse, ko je nekoga poškodoval traktor na njivi, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, z obravnavano zadevo ni mogoča. Do poškodbe je prišlo na parkirišču (površini, ki je namenjena prometu), ob premiku vozila, ker ni bila popolnoma blokirana možnost, da bi vozilo mirovalo, in ko je bil tožnik v svojstvu voznika, ki je kontroliral okvarjeni del in skušal nekaj storiti. Opozarjal je na primere, ko je vozilo zadelo voznika, ko je šel odpirat garažo ali ko je izstopal iz vozila in je prišlo do premika vozila. Meni, da gre za identično situacijo. V splošnih pogojih ni navedeno, da mora biti voznik v vozilu, poškodovan mora biti v svojstvu voznika. Vožnja ne pomeni le manipulacije z vozilom, temveč tudi mnogo drugih zadev (odpiranje garaže, izstopanje iz vozila, manjša popravila, kot ga je poskušal izvesti tožnik). S tožnikovo izpovedbo je izkazano, da je dogodek povzročil sam. Sodelavec mu ni v ničemer pomagal. Zmotna je ugotovitev sodišča, da se je poškodoval v delovni nesreči. Ni zaposlen kot serviser, temveč kot voznik. Poskušal je le ugotoviti, kaj je narobe. Do poškodbe je prišlo zaradi premika vozila in ne zaradi kakšnega drugačnega delovanja. Nepravilne so ugotovitve sodišča, da dogodka ni mogoče opredeliti kot prometno nesrečo in da se tožnik ni poškodoval kot voznik v prometni nesreči. Pravilno se je sicer sklicevalo na Zakon o voznikih, a ga je tolmačilo preozko in v nasprotju s pogoji tožene stranke. Povzema, da je bil v funkciji voznika, ki je pripeljal vozilo na parkirišče, ga poskušal popravljati in bil zaradi premikajočega se vozila poškodovan kot voznik premikajočega se vozila.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v tej pravdi na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ uveljavlja plačilo zavarovalnine zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel v škodnem dogodku dne 10. 4. 2013. Okoliščine nezgode niso bile sporne in jih je sodišče ugotovilo tudi s tožnikovim zaslišanjem. Iz dejanskih ugotovitev tako izhaja, da je med vožnjo pri toženi stranki obveznostno zavarovanega tovornega vozila, ki ga je vozil tožnik, počila zračna blazina. Zato je tožnik vozilo ustavil na parkirišču. Z voznikom drugega tovornega vozila ga je skušal popraviti. Pred dvigom vozila z dvigalko je pred kolesa (slabo) namestil zagozdo. Nato je zlezel pod dvignjeno vozilo in se lotil popravila. Ko je bil pod vozilom in je pričel z odvijanjem vijaka, se je vozilo zaradi slabo nameščene zagozde premaknilo za okoli 30 - 40 cm. Stisnilo je voznika in ga poškodovalo.

6. Po takih dejanskih ugotovitvah, ko sodišče sprejema v pritožbi izpostavljeno izpovedbo tožnika, da je do nezgode prišlo zaradi njegovega napačnega ravnanja (slabo nameščenih zagozd, ki so povzročile premik vozila), in ob nespornem dejstvu, da je uveljavljal zavarovalnino izključno na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ zavarovanja, je sodišče pravilno izhajalo iz materialnopravnih določb navedene pogodbe. Glede na ugotovljene okoliščine primera jih je pravilno uporabilo. Po ugotovitvi, da se tožnik ni poškodoval v prometni nesreči, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Sklano s 1. členom Splošnih pogojev AO+ v prilogi B3 spisa mora zavarovalnica povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z zavarovanim vozilom, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec. Kot zavarovanec je upravičen do zavarovalnine tisti, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Prometna nesreča pa je vsaka nesreča, ki po vsebini ustreza zakonski opredelitvi prometne nesreče in ki se je zgodila na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom.

8. Glede na tako povzeta pogodbena določila je bila v obravnavanem primeru ključna presoja, ali se je zgodila prometna nesreča. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da Splošni pogoji navezujejo pogoje prometne nesreče na 109. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP1), ki določa, da je to nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo sodno prakso in sledilo v njej zavzetemu stališču, da so zapisani zavarovalni pogoji jasni. Razlagati njih je treba tako, kot so zapisani. Smisel in pomen pojma "prometna nesreča" jasno kaže, da zavarovalno kritje v obravnavani pogodbi zajema samo tiste nesreče, do katerih pride pri uporabi vozila v cestnem prometu in ne katerekoli druge nesreče2.

9. Zavarovanje po pogojih AO+ je prostovoljno pogodbeno zavarovanje. Čeprav je vezano na obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu, se od njega razlikuje. Obseg zavarovalnega kritja je namreč na podlagi soglasja pogodbenih strank po pogodbi lahko ožji od obveznega zavarovanja, ki (drugače kot pogodbeno) temelji na Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP3). Slednji v 1. točki prvega a. člena kot nesrečo določa širši pojem od prometne nesreče, in sicer kot dogodek, pri katerem je nastala nesreča zaradi uporabe vozila. Za tako razlago pojma "nesreča" se v pritožbi zavzema pritožnik. Zaradi ožjih pogodbenih pogojev, ki jih je treba uporabiti v obravnavanem primeru, oziroma v njih omejene pravno priznane škode, s tako razlago ne more uspeti. Ker se je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen. Te presoje ne omajejo niti pritožbene navedbe, da se je tožnik poškodoval kot (zaposleni) voznik vozila in ne kot serviser. Dejstvo, ali se je poškodoval kot voznik, spričo ugotovitve, da ni šlo za prometno nesrečo, niti ni bilo več odločilno.

10. Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialnopravna določila zavarovalne pogodbe. Pri odločanju ni zagrešilo uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Pritožnik ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov, ker s pritožbo ni uspel.

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 109/2010 s spremembami.
2 Primerjaj II Ips 1159/2008 z dne 29. 3. 2012, II Ips 408/2005 z dne 16. 5. 2007, II Ips 325/2002 z dne 20. 3. 2003, VSRS II Ips 244/2015 z dne 29. 10. 2015.
3 Uradni list RS, št. 70/1994 s spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 109
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 82, 82/1, 120, 120/1, 921
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (1994) - ZOZP - člen 1a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2NDUz