VSL Sklep II Cp 1697/2017

Jedro

Solastnici spornega zemljišča nista nujni sospornici, saj tožeča stranka od toženke zahteva njen solastninski delež. Z odmero spornega zemljišča oz. dodelitvijo parc. št. odmerjenemu delu bo solastno zemljišče sicer označeno z novim identifikacijskim znakom, vendar razmerje med solastnicama spornega zemljišča ne bo spremenjeno. Nujnega soporništva zato ni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe (I. točka izreka); zavrglo je primarni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva geodetsko odmero 500 m2 zemljišča na severozahodnem delu parc. št. 1151 k.o. X in izdajo zemljiškoknjižne listine, na osnovi katere se bosta pri odmerjenem zemljišču vknjižila lastninska pravica za tožnici, za vsako do 1/2 (II. točka izreka); zavrglo je podredni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva geodetsko odmero 500 m2 zemljišča na severozahodnem delu parc. št. 1151 k.o. X in ugotovitev, da sta tožnici lastnici odmerjenega zemljišča, vsaka do 1/2 (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da sta jih tožnici nerazdelno dolžni povrniti toženi stranki v višini 368,50 EUR (IV. točka izreka).

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da bi sprememba tožbe morala biti dovoljena, saj je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. O tem se sodišče prve stopnje ni izreklo. V tem delu je odločitev neobrazložena. Ni pojasnjeno, zakaj sodišče meni, da gre za spremembo tožbe, torej zakaj nov zahtevek ni istoveten s starim. Odločitve v tem delu ni mogoče preveriti. Tožba je spremenjena le tako, da je zahtevek razširjen na nepremičnino parc. št. 1052 k.o. X. Poprava očitnih napak in prilagoditev zahtevka novi sodni praksi ne pomeni spremembe tožbe. Očitna napaka je bila popravljena s tem, da sta bili namesto enovite parcele navedeni dve parcelni številki. Ker se zahtevek nanaša na dedni sklep iz leta 1973, je vsem udeležencem postopka jasno, za katero zemljišče gre. Z novo opredelitvijo parcelnih številk tožeča stranka zahtevka ni širila; zato z novo opredelitvijo zahtevanega zemljišča tožba ni bila spremenjena. Z drugimi popravki pa je zahtevek prilagojen novejši sodni praksi. V tožbi oblikovan zahtevek s predvideno dovolitvijo geodetske odmere sledi starejši sodni praksi. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 7552/2006 in meni, da bi moralo sodišče na obe pomanjkljivosti opozoriti. Tožeča stranka, ki je popravek izvršila samoiniciativno, tožbe ni spreminjala. S kršitvijo prvega odstavka 185. čl. ZPP je bila storjena relativna bistvena kršitev postopka. Če pa sodišče ocenjuje, da gre za spremembo tožbe, bi spremembo moralo dovoliti, saj bi bilo z vidika ekonomičnosti postopka to smiselno. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in doseže dokončna rešitev spora. Temelj te pravde je sklep o dedovanju iz leta 1973. Procesno gradivo je zbrano s strani obeh pravdnih strank. Sprememba ni zahtevala dodatnega angažmaja tožene stranke. Spor traja že več kot tri leta. Kakršnakoli drugačna rešitev bi čas reševanja še podaljšala. Graja prvostopenjsko stališče, da predmet pravde ne obstaja več. Obstajal je v času vložitve tožbe, obstaja tudi sedaj. Gre za zemljišče oz. del zemljišča, ki je pravdnim strankam znan. Nepremičnina obstaja, samo označena je z novo parcelno številko. Tudi v tem pogledu bi sodišče tožečo stranko na napačno označbo moralo opozoriti in pozvati k popravi zahtevka. Sodba je neobrazložena, ker razlogi, zaradi katerih je prvotni tožbeni zahtevek zavržen, niso navedeni. Edina utemeljitev je, da gre za neobstoječ predmet. Ni dokazne ocene. Dokaz z zaslišanjem strank in prič ni bil izveden, zato je kršena pravica o izjavljanja. S predlaganimi dokazi bi bila ugotovljena ključna dejstva. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Do subjektivne spremembe sodbe je prišlo, ker je tožeča stranka ugotovila, da je Ž. Ž. lastnica parc. št. 1151/1 k.o. X. Dne 30.4.2013 vložena tožba je postala sklepčna 2.4.2014 zaradi ravnanj V. V., ki je dne 2.4.2014 postala izključna lasnica parc. št. 1151/1 k.o. X.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka je zahtevek postavila v tožbi in vanj dvakrat posegla - ga spremenila oz. modificirala. Sodišče prve stopnje spremembe in modifikacije ni dopustilo; zavrglo je v tožbi postavljen zahtevek.

5. Prvič je tožeča stranka v zahtevek posegla z vlogo z dne 25. 10. 2013 in sicer tako, da je zahtevek, ki je bil do tedaj uperjen zgolj zoper V. V., uperila tudi zoper Ž. Ž. V vlogi je pojasnila, da je bilo zemljišče parc. št. 1151 k.o. X geodetsko razdeljeno na dve parceli - št. 1151/1 in 1151/2, obe k.o. X - vendar tega (parcelacije) pri oblikovanju zahtevka ni upoštevala. Tudi z novo oblikovanim zahtevkom je zahtevala del parc. št. 1151 k.o. X. Dejstvo, da zahtevek razširja na novo toženko (Ž. Ž), je tožeča stranka utemeljila z navedbo, da je prvotno tožena V. V. solastnica spornega zemljišča zgolj do 4/5, na novo (dodatno) tožena Ž. Ž. pa do 1/5.

6. Ker nova toženka z vstopom v pravo ni soglašala (list. št. 42), pogojev za naknadno sosporništvo na pasivni strani ni. Na novega toženca je pravdo mogoče razširiti samo v primeru, da se novo toženi s tem strinja (drugi odstavek 191. čl. ZPP). Sodišče s sklepom privolitve ne more nadomestiti, saj mora toženec, na katerega se pravda razširi, pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vanjo vstopi (tretji odstavek 191. čl. ZPP).

7. Z zahtevkom, kakor ga je tožeča stranka oblikovala v vlogi z dne 1. 6. 2016, pa je zahtevana ugotovitev, da sta tožnici, vsaka do 1/2 nerazdelno, lastnici delov nepremičnin parc. št. 1151/1 in 1052, obe k.o. X, kakor sta označena v priloženi skici oziroma kakor bosta označeni z elaboratom za evidentiranje sprememb v kataster, ki ga bo v teku postopka izdelal sodni izvedenec. Kolikor ta sprememba predstavlja razširitev tožbe na sospornico Ž. Ž., je - ker se Ž. Ž. z vstopom v pravdo ne strinja - seveda ni mogoče dopusti. Razlogi so navedeni v prejšnji točki tega sklepa. Kolikor pa se sprememba nanaša na označbo spornega zemljišča z novimi identifikacijskimi znaki, pa je sprememba dovoljena - kljub temu da toženka V. V. s spremembo tožbe ne soglaša. S takó oblikovanim zahtevkom tožeča stranka - enako kot s tožbo - zahteva ugotovitev (so)lastništva 500 m2 zemljišča, ki je bilo predmet dedovanja in je priposestvovano. Tožnici ga v novo postavljenem zahtevku zgolj označujeta drugače kot v tožbi. Pritožnici se zato utemeljeno sklicujeta na 185. čl. ZPP, ki sodišču - kljub nasprotovanju tožene stranke - omogoča, da spremembo tožbe dovoli. Pritožnici pravilno opozarjata, da je procesno gradivo že zbrano in načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se uporabi ter o stvari odloči. Podlage za zavrženje tožbe torej ni.

8. Pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavlja in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da o zahtevku, kakor je v vlogi z dne 1. 6. 2016 uperjen zoper toženko V. V., odloči (354. čl. ZPP). Tudi če je tožena le ena od solastnic spornega zemljišča, to ni ovira za vodenje postopka. Solastnici spornega zemljišča nista nujni sospornici, saj tožeča stranka od toženke zahteva njen solastninski delež; z odločitvijo v solastninski delež Ž. Ž. ne bo poseženo. Če je toženka solastnica zgolj 4/5 spornega zemljišča, lahko tožnici uveljavita zgolj (največ) 4/5 (so)lastninski delež. Z odmero spornega zemljišča oz. dodelitvijo parc. št. odmerjenemu delu bo solastno zemljišče sicer označeno z novim identifikacijskim znakom, vendar razmerje med solastnicama ne bo spremenjeno. Solastnina bo ohranjena. Ker z izdelavo elaborata delitve, katerega posledica bo sprememba v zemljiškem katastru, v razmerje med solastnicama ne bo poseženo, ni njuno, da v postopku sodelujeta obe solastnici (V. V. in Ž. Ž.); ni nujnega sosporništva¹. Sicer pa pravnega problema v zvezi s solastnino verjetno ne bo treba reševati, saj naj bi v teku postopka V. V. postala izključna lastnica spornega zemljišča. Sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave.

9. Opozoriti velja še, da navedba podlage za uveljavljano lastninsko pravico (npr. navajanje sklepov o dedovanju, priposestvovanja) v zahtevek ne sodi. S petitom lastninske tožbe, kakršno vlagata tožnici, se terja ugotovitev, da sta tožnici, vsaka do 1/2 nerazdelno, lastnici spornega zemljišča, kakor je (bo) označeno v elaboratu izmere, izdelanem za potrebe označitve spornega zemljišča.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP.

-------------------------------
¹ Enako stališče je zavzeto v določbi Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 876/2009.

Datum zadnje spremembe:

21.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1266/2000
• VSC Sodba in sklep Cp 143/2021
• VSRS Sodba II Ips 39/2019