VSL Sklep IV Cp 2443/2017

Jedro

Razlogi praktične narave narekujejo, da je v korist mladoletnega otroka, da se k očetovemu priimku, ki ga je nosil doslej, doda še maminega, ki ji je deček zaupan v vzgojo in varstvo ter pri njej živi. Sprememba bo olajšala težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar oboje je povezano z otrokovo identifikacijo z mamo, ki se piše drugače) ter težave s povezanostjo z mamino širšo družino, v kateri deček biva in kjer imajo vsi, razen dečka, tak priimek.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

"Zahtevek za spremembo priimka mlad. A. B., tako da se celotno ime in priimek glasita: "A. B. C.", je utemeljen."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se mlad. A. B. priimek spremeni tako, da se njegovo ime in priimek odslej v celoti glasita: A. B. C.

2. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da se ni strinjal s spremembo aktivne legitimacije, zato bi ga moralo sodišče zavreči. Sodišče prve stopnje tudi ni sprejelo nobenega sklepa, s katerim bi spremembo dovolilo, saj za kaj takega ni imelo podlage. Nesprejemljiva je odločitev, da se mladoletnemu otroku doda mamin priimek. Postopek je namenjen izključno maminemu obračunavanju z njim prek mladoletnega otroka. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je sprememba otrokovega priimka v njegovo največjo korist, saj je samo ugotovilo, da otrok v vrtcu pove, da se piše B., in ne navaja, da bi se rad pisal drugače. Mamine navedbe so prilagojene izključno potrebam tega postopka. Dva priimka bi pri otroku povzročila zmedo, kar otroku ne bi bilo v korist. Mama in sin sta imela različna priimka že, ko so živeli skupaj, in tedaj je mama tudi kam šla skupaj s sinom, pa ni nikoli navajala, da bi zaradi tega imela kake težave. Če bi imela sprememba priimka za mamo praktične posledice, to še ne pomeni, da bi bile te v korist otroka. A. ima priimek B. že vse o rojstva, z njim se identificira in je nanj navajen. Priimek tudi ni tisti dejavnik, ki ustvarja navezanost, A. pa dobro ve, kdo je njegova mama in njeni sorodniki. To, da nosi le očetov priimek, mu tudi ne predstavlja težav z identifikacijo in pri prehajanju čez mejo, ki jih mama ob zaslišanju tudi ni potrdila. Sprememba otrokovega priimka bi v njegovo življenje prinesla nepotrebno spremembo, težave in zmedo, zato ji odločno nasprotuje. Še vedno je tudi neobičajno, da ima otrok dva priimka, zato bi lahko zaradi tega izstopal in bil v okolju zasmehovan, poleg tega prihaja v obdobje, ko ima že sam s sabo razne težave in se pri otrocih oziroma mladostnikih pojavi kriza identitete. Sodišče se do teh pritožnikovih navedb ni opredelilo in ni ugotavljalo A. koristi. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica je na vročeno pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Osebno ime je osebnostna pravica, njen sestavni del pa tudi pravica do svobodne izbire (in s tem povezane spremembe) osebnega imena (2. člen ZOI-1). Takó zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil 9 let¹, izvršujejo starši (12. člen ZOI-1). Če se starši o izbiri/spremembi imena strinjajo, sporazumno izvršujejo otrokovo pravico do svobodne izbire imena, pri tem pa so omejeni² le s koristjo otroka³ (prvi odstavek 8. člena ZOI-1). Kadar med staršema soglasja o spremembi otrokovega imena ni, mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi, sicer bi šlo za arbitrarno odločitev sodišča, kateremu izmed staršev bo ugodilo v njunih željah⁴.

6. Otrokovo pravico do spremembe imena in/ali priimka do devetega leta njegove starosti izvršujeta starša samostojno, potem pa mora s spremembo soglašati tudi otrok. A. je rojen ... in je star 6 let (podatki v spisu), zato njegovo soglasje ni potrebno, potrebno pa je soglasje njegovih staršev. Ker tega ni, ZOI-1 predvideva natančen postopek, tak, po katerem je odločalo sodišče in v njem pretehtalo, ali predlagana sprememba priimka morebiti ni v škodo otroka.

7. Predlagateljica je zatrjevala, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi izkazala razloge praktične narave, zaradi katerih je njenemu predlogu slediti. Dejanski razlogi za spremembo otrokovega priimka so trije: težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar oboje je povezano z identifikacijo otroka oziroma mame⁵/predlagateljice, ki se piše drugače) ter večja povezanostjo z mamino širšo družino, v kateri deček biva in kjer imajo vsi, razen dečka, tak priimek. Sprememba otrokovega priimka bi predlagateljici, s katero A. živi in biva, nedvomno olajšalo nekatere življenjske situacije in tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da ji ne bi sledilo. Predlog je izrecno podprl tudi CSD (list. št. 22 v spisu).

8. Mama predloga ni podala v smeri, da bi se otroku priimek spremenil tako, da bi imel namesto očetovega odslej le njenega, temveč želi zgolj, da se očetovemu priimku doda še njen (pri čemer ji prvostopenjsko sodišče ni sledilo in je k dosedanjemu - očetovemu dodalo njenega, in ne obratno, kot je predlagala), kar ji bo omogočalo lažjo identifikacijo in preprečevalo morebitne neljube zaplete zaradi različnih priimkov.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predlagana sprememba otrokovega priimka v njegovo največjo korist. Pritožbene navedbe, češ da bo ta sprememba v dečkovo življenje prinesla nepotrebno spremembo, da je neobičajno, da ima otrok dva priimka ter bi lahko zaradi tega izstopal in bil v okolju zasmehovan, poleg tega prihaja v obdobje, ko ima že sam s sabo razne težave in se pri otrocih oziroma mladostnikih pojavi kriza identitete, niso utemeljene. Identifikacija šestletnega otroka s priimkom po splošnem vedenju tudi ni tolikšna, da bi vanjo ne bi bilo mogoče poseči tako, kot je predlagala mama. Nenazadnje tudi zakonsko določena meja, od katere je za spremembo potrebno otrokovo soglasje - 9 let, pove nekaj o tem. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjskemu, da je v dečkovo največjo korist, da je (tudi prek priimka) povezan z obema od svojih staršev, tudi z mamo, s katero živi in kjer se vsi pišejo tako, kot se piše mama.

10. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), ugotovilo, da je izrek izpodbijanega sklepa nepravilen⁶. Sodišče namreč ni pristojno za odločanje o spremembi otrokovega imena in/ali priimka, temveč o spremembi na prošnjo odloča upravna enota (drugi odstavek 18. člena ZOI-1). Sodišče odloča zgolj o utemeljenosti zahtevka za spremembo, ki ga poda eden od staršev, ker drugi s spremembo ne soglaša, odločba sodišča pa (v primeru pozitivne odločitve) nadomesti soglasje starša, ki s spremembo ni soglašal. Da sodišče odloča zgolj o utemeljenosti zahtevka, ne pa o sami spremembi, izhaja iz jezikovne razlage četrtega odstavka 20. člena ZOI-1⁷, potrjuje pa jo tudi sistemska razlaga. Člen je uvrščen v III. poglavje o spremembi osebnega imena, pri čemer je v 18. členu zapisano, da o prošnji za spremembo odloča pristojni organ. Iz Poročevalca⁸ jasno izhaja, da je bil tudi zakonodajalčev namen, da spremembo imena in/ali priimka vselej (tudi za mladoletnega otroka) uredi enako in da je za odločanje vselej pristojen isti organ - upravna enota.

11. Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, misleč, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni treba ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, priložiti pa ji je treba pravnomočno odločbo sodišča o njeni utemeljenosti⁹, kar nadomešča soglasje tistega roditelja, ki ni podal soglasja. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).

12. Ker je sodišče prve stopnje ob odločanju nepravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče v izpodbijano odločitev delno poseglo tako, da je o predlagateljičinem zahtevku odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), sicer pa je očetovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Ko otrok dopolni 9 let, je za spremembo njegovega imena, priimka ali obojega potrebna njegova privolitev (12. člen ZOI-1).
² ZOI-1 tudi sicer pozna le eno omejitev - sprememba imena in priimka ni dovoljena državljanu, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler ni kazen izvršena ali dokler trajajo pravne posledice obsodbe (prvi odstavek 19. člena ZOI-1).
³ Če starši pri izbiri otrokovega imena ali priimka otroku ne škodujejo, so lahko pri tem tudi kapriciozni. Tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu IV Cp 477/2013 s 3. 4. 2013.
⁴ Tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu IV Cp 477/2013 s 3. 4. 2013.
⁵ Otrokove koristi se pri spremembi imena praviloma izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Mednje spada tudi identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Tako VSM v sklepu III Cp 611/2016 s 15. 6. 2016.
⁶ Primerjaj sklep VSL IV Cp 2254/2015 s 15. septembra 2015.
⁷ Pri prvi izbiri/določitvi otrokovega imena je zakonska dikcija drugačna, in sicer sodišče "o sporu odloči v nepravdnem postopku" (drugi odstavek 9. člena ZOI-1).
⁸ Poročevalec DZ z dne 20. 10. 2005, EVA 2004-1711-0014, št. 00717-30/2005/8.
⁹ Poročevalec, ibidem, pojasnilo k 20. členu predloga ZOI-1.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1897/2018-32
• VSL sklep IV Cp 2254/2015
• Sodba I Up 571/2001