VSL Sklep Cst 677/2017

Jedro

Zmotno je stališče pritožnika, da je postopek prisilne poravnave uveden šele z vložitvijo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, zaradi česar se pogoji za prekinitev stečajnega postopka v konkretnem primeru naj še ne bi stekli.

Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave, med drugim tiste, določene v 152. členu ZFPPIPP (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, četudi je ta nepopoln.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o predlogu upnika P. d.o.o. za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo do konca postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St ...

2. Upnik P. d.o.o. je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se nad dolžnikom pod opr. št. St ... vodi postopek prisilne poravnave, ki še ni končan. Zato je na podlagi prvega odstavka 152. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekinilo postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka prisilne poravnave.

5. Če je upnik pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka prisilne poravnave, sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka prisilne poravnave. Uvedba postopka prisilne poravnave torej predstavlja procesno oviro za odločanje o začetku stečajnega postopka, ki jo je sodišče dolžno upoštevati.

6. Pritožnik trdi, da pogoji za vodenje postopka prisilne poravnave niso podani, zato je sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nezakonit. Trdi, da je dolžnik v svojem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave navedel, da ob finančnem prestrukturiranju družbe obstojijo možnosti za odpravo insolventnosti in normalno poslovanje družbe v bodoče, svojega predloga pa podrobneje ni utemeljil. Navedel je le, da bo sodišču naknadno dostavil vse potrebne priloge, na osnovi sklepa o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Takšno ravnanje dolžnika (vložitev nepopolnega predloga) po mnenju upnika kaže na zavlačevanje postopka. Poleg tega upnik meni, da je glede na preteklo ravnanje dolžnika in glede na njegovo dosedanje poslovanje, verjetnost, da bo dolžnik s finančnim prestrukturiranjem družbe postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, minimalna. Navaja, da je že v predlogu za začetek stečajnega postopka utemeljil dolžnikovo insolventnost, tako z vidika trajne nelikvidnosti kot tudi z vidika dolgoročne plačilne nesposobnosti. Trdi, da bi bilo ravnanje dolžnika treba presojati z vidika zlorabe instituta postopka prisilne poravnave za oviranje upnikov oziroma za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave. Pri tem se sklicuje na sklep VSL Cst 473/2014. Opisano ravnanje dolžnika naj bi bilo v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in naj bi pomenilo zlorabo procesnih pravic oziroma zlorabo instituta prisilne poravnave.

7. Zgoraj povzete navedbe pritožnika za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom niso odločilne. Kot relevantne bi se lahko izkazale le v postopku prisilne poravnave, ki se vodi oziroma se je vodil nad dolžnikom.¹ V kolikor namreč nastopi katera od situacij, navedenih v prvem odstavku 152. člena ZFPPIPP, sodišče mora prekiniti postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka prisilne poravnave. Zato pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na odločitev v zadevi VSL Cst 473/2014, v kateri med drugim ni šlo za povsem primerljivo situacijo z obravnavano.

8. Zmotno je stališče pritožnika, da je postopek prisilne poravnave uveden šele z vložitvijo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, zaradi česar se pogoji za prekinitev stečajnega postopka v konkretnem primeru naj še ne bi stekli. Za smiselno uporabo četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, kar naj bi po argumentu a contrario, v danem primeru po stališču pritožnika pomenilo, da se predlog za začetek postopka prisilne poravnave šteje za vložen, postopek pa uveden, šele z vložitvijo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ni podlage v ZFPPIPP. To izhaja tako iz sistematične kot namenske razlage določb ZFPPIPP, ki urejajo predhodni postopek prisilne poravnave in pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave. Te so določene v 151., 151.a in 152. členu ZFPPIPP. Tako se z uvedbo postopka prisilne poravnave omejijo posli, ki jih sme opravljati dolžnik, omejijo pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, in nastanejo procesne ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka (152. člen ZFPPIPP).

9. V skladu z določbo 150. člena ZFPPIPP pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo in trajajo do konca postopka prisilne poravnave. Že jezikovna razlaga navedene določbe privede do zaključka, da pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi tudi nepopolnega predloga za prisilno poravnavo. Takšno razlago dodatno potrjuje določba prvega odstavka 148. člena ZFPPIPP, po kateri mora sodišče v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave objaviti predlog in priloge iz drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP, in določba drugega odstavka 148. člena ZFPPIPP, po kateri mora sodišče, če je izdalo sklep o dopolnitvi po 147. členu ZFPPIPP, hkrati z objavo predloga po prvem odstavku 148. člena ZFPPIPP, torej nepopolnega predloga, objaviti tudi sklep o dopolnitvi. Ob razlagi, za kakršno se zavzema pritožnik, objava nepopolnega predloga ne bi bila smiselna.

10. Iz navedenega tako izhaja, da pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave, med drugim tiste, določene v 152. členu ZFPPIPP (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka) nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, četudi je ta nepopoln.

11. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka odločanja o predlogu upnika P. d.o.o. za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St ..., se tako izkaže kot pravilna.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, s sklepom o zavrženju predloga za začetek postopka prisilne poravnave in začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, St ... z dne 6. 11. 2017, vendar sklep še ni pravnomočen.

Datum zadnje spremembe:

19.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 320/2017
• VSL sklep Cst 292/2013
• VSL sklep Cst 270/2018