VSL sklep Cst 589/2017

Jedro

Sodišče je dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vročalo skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, zato ni upoštevna pritožbena trditev, da dolžnik posluje na drugem naslovu in sicer N. 1, saj za vpis tega poslovnega naslova v sodni register očitno dolžnik ni poskrbel. Ker dolžniku na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, predloga upnika in poziva sodišča ni bilo mogoče vročiti, je vročevalec na vratih dne 22. 9. 2006 pustil obvestilo, kje je pisanje in rok petnajstih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. To dokazujeta vročilnici, pripeti pri red. št. 1 in pri red. št. 7. Po preteku petnajst dni se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena, v obravnavanem primeru torej 7. 10. 2016 (petek), saj v petnajstdnevnem roku dolžnik pisanj (predloga upnika in poziva sodišča) ni dvignil. Navedenih vročilnic kot javnih listin, ki izkazujeta vročitev pisanj s fikcijo, torej dolžnik ni uspel izpodbiti. Zakon pa sodišču ne nalaga, da bi sodno pisanje, namenjeno dolžniku kot pravni osebi, moralo osebno vročati poslovodji le-te, zato je neutemeljena tudi pritožbena graja neosebne vročitve upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka poslovodji dolžnika.

Dolžnik v danem roku iz poziva sodišča ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni podal zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost, zato velja (izpodbojna) zakonska domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. To zakonsko domnevo lahko s pritožbo izpodbija družbenik dolžnika, ki mora predložiti tudi dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

Pritožnik kot družbenik dolžnika pa v pritožbi navaja le, da pri dolžniku stečajni razlogi ne obstajajo, da družba posluje, ima premoženje v obliki nepremičnin, denarnih terjatev ter delovnih sredstev in družba ni prezadolžena in insolventna. Pritožnik pri tem ne postreže z nobenimi konkretnimi podatki, niti ne pove, kolikšne so obveznosti družbe, zato tako nekonkretiziranih trditev niti ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom C. d. o. o., matična št. ..., davčna številka ... (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo A. M. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: A. M. s. p., matična številka ... (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila družba in njen družbenik J. C. Uveljavljala sta vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev stečajnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Družba v pritožbi navaja, da ni nikoli prejela predloga za uvedbo (pravilno začetek) stečaja z dne 30. 6. 2016, ki ga je podala B. d. d., niti ji ta predlog ni bil osebno vročen. Predlog ni bil osebno vročen niti poslovodji - direktorju družbe J. C. Sicer pa družba C. d. o. o., U. 11, posluje na naslovu N. 1, in tudi na tem naslovu sodna pošiljka ni bila osebno vročena poslovodji J. C.

5. Subjektu vpisa v sodni register oziroma pravni osebi, ki se vpisuje v sodni register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vroča se ji tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (prvi odstavek 133. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Kot je razvidno iz podatkov spisa je sodišče predlog upnika za začetek stečajnega postopka in poziv dolžniku, da odgovori nanj z opozorilom dolžniku na pravne posledice, če na upnikov predlog ne bo vložil ugovora v danem 15-dnevnem roku od prejema poziva, vročalo dolžniku na naslov U. 11. Iz poslovnega registra AJPES pri dolžniku izhaja v sodnem registru vpisan sedež v L. in poslovni naslov U. 11. Sodišče je torej dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vročalo skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, zato ni upoštevna pritožbena trditev, da dolžnik posluje na drugem naslovu in sicer N. 1, saj za vpis tega poslovnega naslova v sodni register očitno dolžnik ni poskrbel.

6. Ker pa dolžniku na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, predloga upnika in poziva sodišča ni bilo mogoče vročiti, je vročevalec skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZPP na vratih dne 22. 9. 2006 pustil obvestilo, kje je pisanje in rok petnajstih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. To dokazujeta vročilnici, pripeti pri red. št. 1 in pri red. št. 7. Po preteku petnajst dni se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena, v obravnavanem primeru torej 7. 10. 2016 (petek), saj v petnajstdnevnem roku dolžnik pisanj (predloga upnika in poziva sodišča) ni dvignil. Navedenih vročilnic kot javnih listin, ki izkazujeta vročitev pisanj s fikcijo, torej dolžnik ni uspel izpodbiti (prvi in četrti odstavek 224. člena v zvezi s 149. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zakon pa sodišču ne nalaga, da bi sodno pisanje, namenjeno dolžniku kot pravni osebi, moralo osebno vročati poslovodji le-te, zato je neutemeljena tudi pritožbena graja neosebne vročitve upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka poslovodji dolžnika.

7. Dolžnik v danem roku iz poziva sodišča (p. d. 7) ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni podal zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost, zato velja (izpodbojna) zakonska domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. To zakonsko domnevo lahko s pritožbo izpodbija družbenik dolžnika (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP), ki mora predložiti tudi dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). Dokazno breme za izpodbijanje zakonske domneve insolventnosti dolžnika je torej na družbeniku le-tega.

8. Pritožnik kot družbenik dolžnika pa v pritožbi navaja le, da pri dolžniku stečajni razlogi ne obstajajo, da družba posluje, ima premoženje v obliki nepremičnin, denarnih terjatev ter delovnih sredstev in družba ni prezadolžena in insolventna. Pritožnik pri tem ne postreže z nobenimi konkretnimi podatki, niti ne pove, kolikšne so obveznosti družbe, zato tako nekonkretiziranih trditev niti ni mogoče preizkusiti.

9. Glede na neodzivnost dolžnika v prvostopenjskem postopku na poziv sodišča k vložitvi ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, pa ni nobene zakonske podlage za pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče izvesti dokazni postopek za ugotavljanje stečajnih razlogov pri dolžniku s pregledom knjigovodskih listin in s postavitvijo izvedenca finančne stroke.

10. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

31.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 3860/2011
• VSL sklep III Cpg 989/2010
• VSL sklep IV Cpg 197/2011