<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 414/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:CST.414.2017
Evidenčna številka:VSL00002976
Datum odločbe:14.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:predlog za začetek postopka osebnega stečaja - trditvena in dokazna podlaga - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja

Jedro

Pritožnica zatrjuje kršitev pravil postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je upoštevalo trditve in dokaze, ki jih je upnik zatrjeval in predložil šele v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, torej šele po pritožničinem nasprotovanju predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pritožnica najprej ne pove, katero postopkovno pravilo ZFPPIPP je sodišče s tem prekršilo. Iz določbe 239. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče na naroku izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnico začelo postopek osebnega stečaja in določilo upravitelja.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Bistvo pritožbenih razlogov je, da upnik v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ni zatrjeval vseh pravno pomembnih dejstev in ni predložil vseh dokazov, pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago je sicer nadoknadil v odgovoru na dolžničino nasprotovanje začetku stečajnega postopka, kar pa je prepozno. Navaja tudi, da bo postopek osebnega stečaja pri dolžnici, ki ima dva otroka, povzročil eksistenčno krizo. Dolžnica ima premoženje, ki pa je obremenjeno s hipotekami. Zato je ravnanje upnika nerazumno, saj za poplačilo svoje terjatve ne bo prejel ničesar.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno ni več sporno, da je upnik terjatev v višini 264.035,49 EUR izkazal z izvršilnim naslovom (seznam izvršilnih naslovov št. Dt 4293... z dne 12. 1. 2017; primerjaj 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku; ZDavP-2). To terjatev upnik neuspešno izterjuje v več postopkih davčne izvršbe (sklepi o izvršbi so bili izdani v času od 8. 3. 2012 do 12. 11. 2014; podrobneje glej v prvem odstavku strani 3/4 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Upnik je zato aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka po določbi 3. točke 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da je upravičen predlagatelj tisti upnik, ki verjetno izkaže, da ima do dolžnika terjatev in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

5. Pritožbeno tudi ni več sporno, da je upnik uspel izkazati, da so dolžnikovi transakcijski računi blokirani vsaj 60 dni in je tako stanje trajalo tudi v času vložitve predloga za stečaj (podrobneje je obrazložitev podana v tretjem odstavku strani 3/4 izpodbijanega sklepa). S tem je izpolnjen materialnopravni pogoj insolventnosti (v obliki trajnejše nelikvidnosti po 2. alineji drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnica zatrjuje kršitev pravil postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je upoštevalo trditve in dokaze, ki jih je upnik zatrjeval in predložil šele v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, torej šele po pritožničinem nasprotovanju predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pritožnica najprej ne pove, katero postopkovno pravilo ZFPPIPP je sodišče s tem prekršilo. Iz določbe 239. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja (glej 383. člen ZFPPIPP), izhaja, da sodišče v primeru dolžnikovega ugovora izda sklep o začetku stečajnega postopka po tem, ko opravi narok za začetek stečajnega postopka. Na naroku izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje torej ni storilo v pritožbi zatrjevane kršitve določb postopka (pritožbeni razlog iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni podan).

7. Trditev, da naj bi bilo dolžničino premoženje večje od same terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika, ni pomembna. Ne samo, da je povsem neizkazana in pavšalna, nanaša se na vprašanje dolgoročne plačilne sposobnosti. S tem razlogom pritožnica ne more izpodbiti obstoja trajnejše nelikvidnosti (glej prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Sicer pa pritožnica tudi v tem delu prihaja sama s seboj v nasprotje, saj celo navaja, da ima nepremično premoženje, ki je obremenjeno s hipotekami drugih upnikov, zato upnik sploh ne bo poplačan.

8. Zatrjevana eksistenčna kriza je pričakovana posledica začetka postopka osebnega stečaja. Varstvo dolžničinega eksistenčnega minimuma in eksistenčnega minimuma njene družine bo zagotovljeno skozi določbe 389. člena ZFPPIPP.

9. S tem je višje sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 239, 389

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExOTIw