VSL Sklep I Cp 1078/2017

Jedro

Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni.

Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka (II. točka izreka) tako spremeni, da glasi:

"II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na razveljavitev prodajne pogodbe z dne 18. 11. 2014, št. SV 953/14, s katero je drugotožena stranka prvemu tožencu prodala svoj idealni delež 7/120-ink nepremičnine ID znak 001, parcela št. 13/24 k.o. X (ID 0001) in nepremičnino ID znak 002, parc. št. 13/18 k.o. X (ID 0002), nadalje na ugotovitev, da je vknjižba solastninske pravice na podlagi te prodajne pogodbe neveljavna in v zemljiški knjigi na izbris zemljiškoknjižnega stanja, nastalega na temelju te prodajne pogodbe in na ponoven vpis lastninske pravice na ime druge toženke, ki je kot prodajalka dolžna s tožečo stranko kot kupcem, pod istimi pogoji, kot so določeni v razveljavljeni prodajni pogodbi, skleniti novo prodajno pogodbo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna prvi, tretji in četrti tožeči stranki povrniti 3.313,62 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (II. točka izreka).

2. Toženca se pritožujeta zoper odločitev o stroških postopka, vsebovano v II. točki izreka sodbe. Navajata, da je sodišče zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, nepravilno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče ni obrazložilo odločitve, odločitev je arbitrarna, med obrazložitvijo in izrekom sodbe obstaja nasprotje. V podobnih primerih iz sodne prakse, ko pride do razveljavitve prodajne pogodbe med postopkom ter je posledično vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, se je izrekla že sodna praksa v zadevah VSL II Cp 4079/2007 in VSL I Cp 42/2016. Predmetna odločitev od sodne prakse odstopa. Dejstvo je, da je bil tudi pred sklenjenim Sporazumom o razvezi prodajne pogodbe tožbeni zahtevek neutemeljen. Tožba je nesklepčna, ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, med katerimi je tudi navedba vrednosti spornega predmeta. Toženi stranki nista izpolnili zahtevka tožnikov. Tekom postopka ni prišlo do razveljavitve pogodbe, prav tako ni bilo ugotovljeno, da je vknjižba na podlagi prodajne pogodbe neveljavna, predvsem pa ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe med drugo toženko in tožniki. Tožeča stranka ni umaknila tožbe, kljub temu, da je vedela za razvezo pogodbe in vpis v zemljiško knjigo. Sodišče pri izračunu stroškov ni upoštevalo dejstva, da je druga tožeča stranka tožbo umaknila, prav tako ni z ničemer obrazložilo višine naloženih stroškov.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo, predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi o povrnitvi stroškov pravdnega postopka ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izrek in obrazložitev sodbe si ne nasprotujeta, obrazložitev vsebuje razloge za odločitev v spornem stroškovnem delu, res pa sodišče ni obrazložilo višine naloženih stroškov, kar pa glede na odločitev v tej zadevi ne more biti več relevantno. Pač pa je pri tej odločitvi delno zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Tožniki so v tej zadevi uveljavljali uresničitev svoje zakonite predkupne pravice, ki jim pripada kot solastnikom nepremičnin (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika). Uveljavljajo kršitev po drugem odstavku 512. člena Obligacijskega zakonika, ker je druga toženka prvemu tožencu nepremičnino prodala po ugodnejši ceni, kot je bila ponujena tožnikom. Posledica kršitve predkupne pravice je bila prodaja in prenos lastninske pravice na prvega toženca. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali razveljavitev prodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe v korist prvega toženca, njegov izbris iz zemljiške knjige in ponoven vpis lastninske pravice na ime druge toženke ter sklenitev nove prodajne pogodbe (pod istimi pogoji) s tožniki, ker sta toženca med postopkom sklenila pred notarjem sporazum o razvezi sporne prodajne pogodbe, na tej podlagi pa je bilo že med postopkom vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje nepremičnin.

7. Dejansko stanje v tej zadevi je v bistvenem podobno kot v zadevah, na katere se sklicuje pritožba¹ in drži, da odločitev o stroških postopka v tej zadevi odstopa². Kot je zapisalo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe (14. točka), je konkreten primer specifičen, zanj pri odmeri stroškov postopka res ni mogoče uporabiti zgolj merila uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Celotne stroške postopka je naložilo v plačilo toženi stranki z utemeljitvijo, da je bila tožba potrebna in utemeljena, čeprav je bil tožbeni zahtevek (sedaj že pravnomočno) zavrnjen. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni. Ne drži pa pritožbena trditev, da bi moralo prvostopenjsko sodišče v vsakem primeru zavreči tožbo kot nepopolno oz. tožbeni zahtevek zavrniti kot nesklepčen. Glede neutemeljenosti teh ugovorov tožene stranke se je prvostopenjsko sodišče že pravilno opredelilo v obrazložitvi sodbe (11. točka). Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka³: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vse okoliščine tega primera omogočajo in nalagajo analogno uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP, po katerem lahko sodišče odloči, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in odločitev o stroških postopka, vsebovano v II. točki izreka sodbe spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (3. točka 365. člena ZPP).

8. Tožena stranka je deloma uspela s pritožbo, njen uspeh je približno polovičen. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in je deloma upravičena do povrnitve svojih pritožbenih stroškov. Ob upoštevanju delnega uspeha tudi v pritožbenem postopku vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške (165. člen ter 154. in 155. člen ZPP).

-------------------------------
¹ VSL II Cp 4079/2007, VSL I Cp 42/2016, podobno tudi VSL II Cp 3007/2009.
² V sodbi II Cp 4079/2007 je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, v zadevi II Cp 3007/2009 je bila odločitev prvostopenjskega sodišča enaka, v zadevi I Cp 42/2016 pa je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.
³ VSL II Cp 4079/2007.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 138/2021
• VSL sklep II Cp 2424/2009
• VSRS Sklep II DoR 529/2019