VSL Sklep Cst 431/2017

Jedro

ZPP daje izvedencu pravico, da od sodišča oziroma od stranke zahteva določena pojasnila. Smisel te njegove aktivnosti (ki ga legitimira kot sodnikovega pomočnika) je mogoče primerjati s smislom materialnega procesnega vodstva in se nanaša na vprašanja, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj. Izvedenec lahko poda ustrezno pobudo, kadar meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja. Gre za izvedenčevo razjasnjevalno dolžnost oziroma izvedenčevo materialno procesno vodstvo (drugi odstavek 252. člena ZPP).

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (1.) ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) za upraviteljico imenovalo X. X., (3.) ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti preko pravnoorganizacijske oblike: X. X., odvetnica in (4.) pojasnilo, da se bo stečajni postopek vodil pod opravilno številko St ....

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta dolžnik (vložil je dve pritožbi, sam in po odvetniku) in upnik A. d.o.o., zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. Upnik DUTB d.d. je v ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave uveljavljal razlog iz 3. točke 172. člena ZFPPIPP (da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja (v nadaljevanju: NFP) omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, nižja od 50%). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik s predlaganim dokazom (izvedenskim mnenjem izvedenca finančne stroke) ni uspel izpodbiti navedenega ugovora.

5. Glede na to, da vse pritožbe navajajo vsebinsko enake argumente, jih bo višje sodišče obravnavalo skupaj. Pritožnika trdita, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, saj izvedenec ni razpolagal z vso dokumentacijo, ki bi jo potreboval za popolno in pravilno podajo izvida in mnenja. Na to je opozoril že sam izvedenec, saj je zapisal, da pri izdelavi mnenja ''ni upošteval dodatne dokumentacije, ki jo je (kasneje) predložil dolžnik''. Menita, da bi moralo sodišče pred odločanjem o ugovorih od izvedenca zahtevati, da na podlagi naknadno prejete dokumentacije dopolni svoje mnenje in izvedenca na naroku tudi zaslišati.

6. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) daje izvedencu pravico, da od sodišča oziroma od stranke zahteva določena pojasnila. Smisel te njegove aktivnosti (ki ga legitimira kot sodnikovega pomočnika) je mogoče primerjati s smislom materialnega procesnega vodstva in se nanaša na vprašanja, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj. Izvedenec lahko poda ustrezno pobudo, kadar meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja. Gre za izvedenčevo razjasnjevalno dolžnost oziroma izvedenčevo materialno procesno vodstvo (drugi odstavek 252. člena ZPP, Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 495, GV Založba, Ljubljana, 2006). Sodišče prve stopnje je že v sklepu o postavitvi izvedenca odločilo, da lahko izvedenec za potrebe izdelave izvedenskega mnenja (sam) pridobi vso potrebno dokumentacijo, med drugim tudi pri dolžniku. Izvedenec je tako dolžnika dne 17.2.2017 pozval na predložitev dokumentov, ki jih je določno navedel v svoji vlogi in o tem obvestil tudi sodišče (p.d.233).

7. Ker dolžnik do poteka (podaljšanega) roka za izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu ni omogočil vpogleda v zahtevano dokumentacijo, je izvedenec izdelal mnenje na podlagi javno dostopnih podatkov in iz podatkov iz sodnega spisa.

8. Dolžnik v pritožbi poudarja, da je tekom postopka sodišču in izvedencu večkrat pojasnil težave s predložitvijo dokumentacije, ki jo je zahteval izvedenec, in ki jo je dolžnik nato 3.4.2017 poslal izvedencu ter jo istega dne (pred narokom za obravnavanje ugovorov) predložil tudi sodišču in hkrati predlagal preložitev naroka. Res je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik najprej pojasnil, da dokumentacije ne bo mogel predložiti zaradi dopusta računovodske službe, nato pa je ni predložil niti do dne, ko bi izvedenec dokumentacijo še lahko vključil v mnenje. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da razlogi, ki jih v zvezi s predložitvijo zahtevane dokumentacije zatrjuje dolžnik, izhajajo iz njegove sfere. Vendar pa višje sodišče ne soglaša z njegovo nadaljnjo argumentacijo: v postopku zaradi insolventnosti res ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, vendar tega dolžnik niti ni predlagal. Prav tako se višje sodišče ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da vključevanje dodatne dokumentacije glede na prepričljivost izvedenskega mnenja ni potrebno in da bi kaj takega pomenilo le zavlačevanje postopka.

9. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da izvedenec v svojem zaključku (mnenje) pravzaprav sploh ni podal odgovora na zastavljeno vprašanje, ali daje za dolžnikove upnike boljši rezultat prisilna poravnava ali stečaj in kakšna je verjetnost (več ali manj kot 50%), da bo dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilo sposoben, prav tako na to vprašanje ni podal enoznačnega odgovora v svoji dopolnilni izjavi. V tem primeru je sodišče prve stopnje očitno štelo, da je izvedenec dovolj opredeljeno odgovoril na zastavljeno vprašanje, zato se je na njegovo mnenje oprlo pri svoji odločitvi.

10. V nasprotju s sodiščem prve stopnje višje sodišče ugotavlja, da zaradi pomanjkljive dokumentacije izvedenec ni mogel dovolj določno odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je izvedenec v svojem mnenju večkrat pojasnil, da glede na pomanjkanje dokumentacije ne more podati enoznačnega odgovora na več vprašanj in da bo, v kolikor bo sodišče ocenilo, da je to potrebno, svoje mnenje, upoštevaje (naknadno) predloženo dokumentacijo, ustrezno dopolnil, dopustil pa je tudi možnost, da bi se oblikovano mnenje zaradi tega spremenilo. Ugotovil je, da "listinska dokumentacija v sodnem spisu ne zadošča za izdelavo nespornega mnenja v skladu s pravili znanosti in stroke", svoje mnenje in izvid pa je (po tem, ko sodišče ni (ponovno) podaljšalo roka za izdelavo mnenja) podal na podlagi nepopolnih podatkov. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi sklepanju sodišča prve stopnje, da "morebitno vključevanje dodatne dokumentacije glede na strokovnost in prepričljivost izvedenskega mnenja ni potrebno in bi pomenilo le zavlačevanje postopka".

11. Izvedenec je v mnenju (kot odgovor na vprašanje, ali je stopnja verjetnosti, da bo izvedeni NFP omogočil tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo ta postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, večja ali manjša od 50%) zapisal, da "NFP ne nudi zadovoljivih podlag za nesporen odgovor na vprašanje, ali bo njegova izvedba omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, večja ali manjša od 50%". Pri tem je dodal, da bi dodatna dokumentacija, ki jo je dolžnik predložil 3.4.2017, lahko pripomogla h kakovosti in popolnosti mnenja. Višje sodišče ugotavlja, da na podlagi takšne odgovora ni mogoče sprejeti zaključka, do kakršnega je prišlo sodišče prve stopnje: da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da obstoji ugovorni razlog iz 3. točke 172. člena ZFPPIPP, pa čeprav se tudi višjemu sodišču zdi njegov obstoj, glede na vse ostalo, kar je v svojem mnenju zapisal izvedenec, zelo verjeten. Izvedenec namreč pravi, da je "NFP nepregleden, slabo obrazložen in neprepričljiv in da obstaja verjetnost, da so v njem tudi napake, ki lahko vplivajo na njegovo uresničitev, in da meni, da je malo verjetno, da bi bil njegov odgovor na zastavljeno vprašanje (da obstaja več kot 50% verjetnost, da bo dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben) tudi po pregledu dodatne dokumentacije pritrdilen.

12. Na podlagi 121. člena ZFPPIPP se za postopke insolventnosti glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo določba ZPP, to pa pomeni, da se ZPP uporablja v obsegu in na način, ki ustreza vsebini zahteve po pravnem varstvu, ki se v tem postopku uveljavlja. Interes, ki ga dolžnik z uspešno uveljavitvijo tega zahtevka (s potrditvijo prisilne poravnave) doseže je, da zmanjšanje in/ali odložitev obveznosti učinkuje na vsa pravna razmerja med dolžnikom in njegovimi upniki (prim.: dr. Nina Plavšak, ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2008).

13. Roki, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 153. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), so prekluzivni, vendar v tem primeru roka za predložitev dodatne dokumentacije dolžniku ni postavilo sodišče, temveč izvedenec. Dolžnik je izvedencu (večkrat) predlagal podaljšanje roka. Sodišče je bilo s komunikacijo med dolžnikom in izvedencem seznanjeno, saj sta jo o tem oba obveščala, vendar ni izkoristilo možnosti, da bi dolžniku samo določilo (dodatni, prekluzivni) rok za predložitev dokumentacije izvedencu in ga pri tem opozorilo na posledico (da prepozna predložena dokumentacija ne bo upoštevana pri izdelavi mnenja). Na to je dolžnika sicer opozoril izvedenec, vendar višje sodišče ocenjuje, da (le) to sodišču prve stopnje še ni dalo podlage, da dokumentacije, ki jo je dolžnik predložil po izteku roka, ne upošteva. Izvedba dokaza z izvedencem je bila namreč v konkretnem primeru ključna za presojo obstoja zatrjevanega ugovornega razloga. Glede na to, da izvedensko mnenje sodišču prve stopnje ni nudilo dovolj opore za odločitev, bi moralo (če se je določilo, da izvedencu ne bo naložilo izdelave dopolnitve mnenja na podlagi predložene dokumentacije in da ga tudi ne bo zaslišalo) predložene dokaze samo oceniti in pri tem uporabiti pravila o dokaznem bremenu (215. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbam ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Višje sodišče ocenjuje, da zaradi dopolnitve izvedeniškega mnenja zaradi proučitve dodatno predložene dokumentacije in predlagane preložitve naroka ne bi prišlo do (večjega) zastoja v postopku, saj je izvedenec zadevo že temeljito preučil. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku izvedenca pozvati k dopolnitvi izvedenskega mnenja, pri katerem bo ta upošteval dokumentacijo, ki jo je predložil dolžnik, šele nato pa bo (po opravljenem naroku, na katerem bo, če bo to potrebno izvedenca tudi zaslišalo) odločilo o utemeljenosti vloženih ugovorov.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 196/2017
• VSL sklep Cst 41/2014
• VSL sklep Cst 15/2015