VSL Sklep V Cpg 456/2017

Jedro

Bistvena elementa pogodbe o retransmisiji sta predmet (delen prenos pravice izkoriščanja) in cena (nadomestilo, ki se plača za retransmisijo). Ključen je torej dogovor o tem, katere programe bi lahko po sklenitvi pogodbe upnik predvajal in za kakšno ceno.

Materialnopravna razlika med katalogom oziroma oglasom v smislu 24. člena OZ in ponudbo v smislu 22. člena OZ je v tem, da je ponudba naslovljena na določeno osebo, katalog oziroma oglas pa je naslovljen na nedoločeno število oseb.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

I. Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje, s katerim bi bilo dolžniku naloženo, da takoj dopusti upniku predvajanje televizijskih programov A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L in opusti vsa dejanja, s katerimi bi dolžnik onemogočil upniku televizijski signal za nadaljnje predvajanje (retransmisijo) teh televizijskih programov (I.1. točka izreka sklepa). V nadaljnjih točkah je sodišče zavrnilo s strani upnika predlagana izvršilna sredstva, to je izrek denarne kazni dolžniku v višini 100.000,00 EUR (I.2. točka izreka) ter da mora upnik v roku 30 dni od izdaje tega sklepa začeti pred pristojnim sodiščem ustrezen pravdni postopek za opravičilo začasne odredbe in o tem sodišču predložiti dokaz, sicer začasna odredba preneha veljati (I.3 točka izreka). Sodišče je zavrnilo tudi upnikov stroškovni zahtevek in sicer, da mu mora dolžnik v roku 8 dni povrniti stroške tega zavarovanja po odmeri sodišča z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila (I.4 točka izreka). Sklenilo je, da upnik sam nosi stroške postopka v zvezi z vložitvijo predloga za zavarovanje začasne odredbe (II. točka izreka).

Bistveni razlogi za odločitev so, da je sodišče prve stopnje ponudbo dolžnika za sklenitev licenčne pogodbe (A/4) pravno umestilo v pojem "katalogi in oglasi". Po mnenju sodišča je mogoče vsebino besedila: "Prosimo, da nam v čim krajšem času sporočite svoj interes za sklenitev standardne licenčne pogodbe za retransmisijo TV programov ter nadaljevanje retransmisije predmetnih TV programov v omrežjih vaše družbe." razumeti le kot dolžnikov vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji v skladu s 24. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).¹ Sodišče torej ni sledilo upnikovemu stališču v predlogu začasne odredbe, da je bila med njim in dolžnikom sklenjena pogodba za pridobitev licence za retransmisijo 13-ih TV programov.

Sodišče je sicer povzelo upnikove trditve, da sta imela upnik in dolžnik že do dne 28. 2. 2017 sklenjeno pogodbo o retransmisiji programov, ki je upniku omogočala, da predvaja programe dolžnika. Dolžnik pa je 19. 10. 2016 poslal upniku ponudbo (več določno opredeljenih različnih opcij ponudbe za sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji). Upnik je s pisnim dopisom 30. 1. 2017 dolžniku poslal sprejem ponudbe, v katerem je izjavil, da sprejema ponudbo pod opcijo 1, in sicer za pridobitev licence za retransmisijo 13-ih TV programov v višini 1,90 EUR na posameznega naročnika. Dolžnik upniku ni posredoval pogodbe, ki bi upniku omogočala, da pri dobavitelju signala dokaže, da ima pravico do retransmisije navedenih TV programov.

Sodišče je sklenilo, da z navedenimi trditvami upnik ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati obstoja pogodbenega razmerja med strankama. Zato ni podan eden od pogojev po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki morata biti za izdajo začasne odredbe kumulativno podana.

II. Pritožba upnika

2. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

III. Odločitev sodišča druge stopnje

4. Sodišče druge stopnje je sledilo pritožbenim razlogom, da je sodišče prve stopnje ponudbo za sklenitev licenčne pogodbe za retransmisijo TV programov Z v omrežju operaterja (v nadaljevanju: Ponudba, A4) zmotno ocenilo kot katalog oziroma oglas v smislu opredelitve tega pojma po prvem odstavku 24. člena OZ. Vsaka pogodba mora v skladu z 22. členom OZ vsebovati le bistvene sestavine pogodbe. Stranske točke lahko stranke uredijo tudi kasneje ali jih prepustijo dispozitivnim določbam zakona (drugi odstavek 22. člena OZ). Bistvena elementa pogodbe o retransmisiji sta predmet (delen prenos pravice izkoriščanja) in cena (nadomestilo, ki se plača za retransmisijo). Ključen je torej dogovor o tem, katere programe bi lahko po sklenitvi pogodbe upnik predvajal in za kakšno ceno (15. člen OZ).

5. Materialnopravna razlika med katalogom oziroma oglasom v smislu 24. člena OZ in ponudbo v smislu 22. člena OZ je v tem, da je ponudba naslovljena na določeno osebo (kot v konkretnem primeru A4), katalog oziroma oglas pa je naslovljen na nedoločeno število oseb.²

6. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje, da v konkretni zadevi Ponudba ni bila naslovljena na določeno osebo. Posebej še zato, ker je bil upnik že pred poslano Ponudbo dolžnikov poslovni partner in je dolžnik torej poslal Ponudbo upniku s katerim je prej že sodeloval. Dolžnik je v Ponudbi le poudaril pod katerimi pogoji bi se njuno poslovno sodelovanje nadaljevalo. V trenutku, ko je bila ponudba dolžnika upniku poslana (19. 10. 2016) se je med strankama še izvajala pogodba z isto vsebino, le za drugačno ceno. Dejansko je bila vsebina ponudbe podaljšanje obstoječega poslovnega razmerja pod novimi pogoji. S tem, ko je upnik sprejel ponudbo je bilo doseženo soglasje volj glede bistvenih sestavin (15. člen OZ).

7. Sodišče je zmotno materialnopravno uporabilo 24. člen OZ namesto 22. člena OZ. Zato je ostalo dejansko stanje glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za presojo utemeljenosti predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ, nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku upošteva pravilno materialnopravno izhodišče, da je bila med strankama že sklenjena pogodba za sklenitev licenčne pogodbe za retransmisijo TV programov Z v omrežju operaterja. V nadaljevanju naj ugotovi, ali sta podana oba pogoja za presojo utemeljenosti predlagane začasne odredbe, to je verjetnost terjatve in nevarnost, kot jo je opredelil upnik pod točko 2.2 predloga (list. št. 6-9).

9. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Prvi odstavek 24. člena OZ določa: Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji.
² Več primerjaj Kranjc, V: Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, komentar k 24. členu, stran 230 do 231.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2746/2009
• Sodba II Ips 388/99
• VSL sodba in sklep I Cp 3140/2009