VSL Sklep I Cp 1015/2017

Jedro

V konkretnem primeru zaradi spornega obsega zapuščinskega premoženja ni pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo, saj tako ravna zapuščinsko sodišče le takrat, ko pride do takega spora med dediči, ne pa, če pride do spora med dediči in tretjo osebo kot se nakazuje v konkretnem primeru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščinsko premoženje po zapustnici spada nepremičnina parc. št. 1 k.o. X, denarna sredstva ter delnice (točka I izreka). Za dediča je razglasilo zapustničinega sina M. B. (točka II. izreka).

2. Dedič zoper takšno odločitev vlaga pritožbo. Navaja, da sodišče v sklepu ni omenilo kozolca, ki stoji na parc. št. 2 v katastrski občini X, v izmeri 48 m2, ki je last zapustnice. Iz kupne pogodbe, ki je bila sklenjena 24. 5. 1976, ki sta jo sklenila M. B. (stric pritožnika kot prodajalec) in A. M. (kot kupec) izhaja, da kozolec ni bil nikoli plačan. Taka pogodba, v kateri se proda le del nepremičnine, je nezakonita, nezakonito je tudi, da je tako pogodbo potrdilo Občinsko sodišče v Škofji Loki. Sodnica na zapuščinski obravnavi je izjavila, da je kozolec last lastnika parcele. Opozarja, da je parcela vredna 800,00 EUR, vrednost kozolca pa je vsaj 10.000,00 EUR. Kupec je nezakonito pridobil vsaj 9.000,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi smiselno trdi, da je sodišče prve stopnje obseg zapuščinskega premoženja ugotovilo pomanjkljivo. Last zapustnice naj bi bil tudi kozolec, stoječ na parceli 1 k. o. X. Pri tem se sklicuje na kupno pogodbo, ki jo je na zapuščinski obravnavi predložil sodišču (A1).

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pri teh navedbah ne gre za pritožbene novote, ki praviloma niso dopustne. Iz zapisnika zapuščinske obravnave je namreč razvidno, da je dedič sodišču predložil kupno pogodbo, ki se nanaša na sporno nepremičnino, kar kaže, čeprav to v zapisniku ni zapisano, da je trditve, da je bila last zapustnice še ena nepremičnina, podal pravočasno. Da je bilo temu res tako, izhaja tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa, saj je pojasnjeno, da je sodišče kot predmet dedovanja upoštevalo le v točki I navedeno nepremičnino, ker dedič na drugem nepremičnem premoženju lastništva zapustnice ni uspel izkazati.

6. Dedič v pritožbi sam omenja, da parcela, na kateri stoji kozolec, ni last zapustnice. Podatki zemljiške knjige to potrjujejo¹ . Ker je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, praviloma sestavina nepremičnine (8. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ), velja, da kozolec, kot sestavina nepremičnine, ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic (torej tudi lastninske pravice ne), ampak deli enako usodo kot zemljišče. Glede zemljišča ( in s tem tudi vseh njegovih sestavin) pa velja domneva, da je njegov lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen SPZ). To domnevo je sicer mogoče izpodbiti, vendar pa pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pritožniku to (zaenkrat) ni uspelo. To bi lahko (v okviru zapuščinskega postopka) storil le tako, da bi bodisi v zemljiški knjigi dosegel vpis lastninske pravice na zapustnico bodisi predložil vsaj listino, ki bi lahko bila podlaga za tak vpis. Predložena kupna pogodba pa tej zahtevi ne zadosti. Še več: vsebina kupne pogodbe dvoma, da sporna nepremičnina ni last zapustnice, niti ne vzbuja. Iz nje sicer res izhaja, da naj bi bilo kupcu M. A. prodano le zemljišče brez kozolca, vendar prodajalka ni bila zapustnica, ampak M. B. Na kakšni podlagi naj bi nepremičnina postala last slednje, pa pritožnik ne navede, še manj pa izkaže.

7. V konkretnem primeru zaradi spornega obsega zapuščinskega premoženja tudi ni pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo, saj tako ravna zapuščinsko sodišče le takrat, ko pride do takega spora med dediči, ne pa, če pride do spora med dediči in tretjo osebo kot se nakazuje v konkretnem primeru (212. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Ravnanje sodišča, ki v sklop zapuščinskega premoženja, katerega dedič je pritožnik, ni vključilo tudi nepremičnine parc. št. 1 k. o. X (oziroma na tej parceli stoječega kozolca), je zato pravilno.

8. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da ima pritožnik v primeru, da bi na kakršen koli način dosegel pri sporni nepremičnini vpis lastninske pravice na zapustnico, v skladu z 221. členom ZD predlagati izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------
¹ Kot lastnik nepremičnine parc. št. 1 k. o. X je vpisan P. M.

Datum zadnje spremembe:

26.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 66/2023
• VSL sklep I Cp 1797/2014
• Sodba II Ips 278/2007