VSL Sklep I Cpg 633/2016

Jedro

Pravica zahtevati obnovo postopka je močno omejena. Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da bi bila za stranko lahko izdana ugodnejša odločba. Poleg tega mora stranka zvedeti za nova dejstva in dokaze šele po pravnomočnem končanju prvega postopka in jih brez svoje krivde ne more uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan, in pa v 396. členu ZPP določenih rokih.

Nova dejstva so lahko vsebina obnovitvenega razloga samo, če so obstajala že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, a stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva v pravnomočno končanem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tretjetoženca za obnovo postopka zavrne (I. točka izreka sklepa) ter da je tretjetoženec dolžan tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 1.928,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper citirani sklep je tretji toženec dne 7. 4. 2016 vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka v celoti ugodi. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v vsakem primeru pa tožeči stranki v plačilo naloži vse nastale pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tretji toženec je dne 4. 10. 2016 vložil še dopolnitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2435/2011 z dne 26. 2. 2016, ki pa ni dovoljena, saj je vložena po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka od vročitve sklepa dne 25. 3. 2016 (vročilnica pripeta k list. št. 109). V skladu z drugim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku¹ je namreč pritožba (enako velja za dopolnitev) prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 333. člena ZPP)² . Zato pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe ni upoštevalo.

4. Na pritožbo tretjega toženca je tožeča stranka odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo. Naknadno je odgovorila še na dopolnitev pritožbe, vendar je tudi odgovor na (neupoštevno) dopolnitev pritožbe neupošteven (prim. VSL sodba in sklep II Cp 1011/2011).

Opis zadeve

5. Tretji toženec je dne 22. 7. 2015 predlagal obnovo postopka, ki se je zaključil s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2435/2011 z dne 27. 5. 2013, ki sta postala pravnomočna dne 20. 8. 2013.

6. Predlog je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Pojasnilo je, da je tretji toženec svoj predlog za obnovo postopka oprl na zatrjevano novo dejstvo - obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je druga toženka (M. G.) storila kaznivo dejanje poslovne goljufije s tem, ko je tretjega toženca prevarala in ga zavedla, da je ta dne 1. 10. 2009 podpisal poroštveno izjavo, s katero je kot solidarni porok jamčil za obveznosti prve toženke T. d. o. o. napram tožeči stranki. Prav tako je pojasnilo, da je tretji toženec že na naroku za glavno obravnavo dne 8. 4. 2013 navedel, da je vložil ovadbo na pristojno tožilstvo zoper drugo toženko zaradi poroštvene izjave in zaradi tega, ker druga toženka dolguje tretjemu tožencu (zaradi česar je sodišče prve stopnje te navedbe že v prvem postopku obravnavalo kot razlog za izpodbojnost poroštvene izjave³ ), in da je že v prvem postopku ugotovilo, da navedbe tretjega toženca o tem, da je poroštveno izjavo podpisal na prošnjo druge toženke, ne predstavljajo ugovora ničnosti poroštvene pogodbe. Zaključilo je, da je tretji toženec že v času sojenja v obravnavani zadevi vedel, da naj bi M. G. storila kaznivo dejanje poslovne goljufije, saj je to dejstvo že zatrjeval v prvem postopku in je v prvem postopku tudi že vložil kazensko ovadbo zoper M. G. Poleg tega po presoji prvostopenjskega sodišča dejstvo obstoja razlogov za utemeljen sum za toženca v prvem postopku ne bi moglo pomeniti izdaje ugodnejše sodbe.

Pritožba tretjega toženca

7. Tretji toženec v svoji pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je druga toženka M. G. storila kaznivo dejanje poslovne goljufije s tem, ko je tretjega toženca prevarala in ga zavedla, da je dne 1. 10. 2009 podpisal poroštveno izjavo, in uvedba kazenske preiskave zoper drugo toženko ne predstavlja novega dejstva v smislu 10. točke 395. člena ZPP. Tretji toženec se je s tekom in uvedbo kazenskega postopka zoper M. G. seznanil šele na zaslišanju pri Okrožnem sodišču v Celju (dne 23. 6. 2015), zaradi česar gre za novo dejstvo, ki tretjemu tožencu ni bilo znano v okviru prvotnega postopka. Če bi mu bilo znano, pa bi bila v prvotnem postopku izdana ugodnejša odločitev za tretjega toženca - ker je tretji toženec podpisal poroštveno izjavo zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije druge toženke, je pogodba nična. Nasprotuje namreč moralnim načelom. V primeru, da bi tretji toženec že v postopku na prvi stopnji vedel, da je uvedena preiskava zoper M. G., bi torej uveljavljal ugovor ničnosti poroštvene izjave in bi se pravdni postopek zoper njega zaključil z zavrnilno sodbo.

Odločitev pritožbenega sodišča

8. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Očitno je, da je tretji toženec svoj predlog za obnovo postopka oprl na 10. točko 394. člena ZPP. Obnova postopka je po tej točki dovoljena, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

10. Pravica zahtevati obnovo postopka je torej močno omejena. Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da bi bila za stranko lahko izdana ugodnejša odločba. Poleg tega mora stranka zvedeti za nova dejstva in dokaze šele po pravnomočnem končanju prvega postopka in jih brez svoje krivde ne more uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan (drugi odstavek 395. člena ZPP), in pa v 396. členu ZPP določenih rokih.

11. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v predlogu zatrjevano dejstvo omenjenih kvalitet nima. Tretji toženec v pritožbi ponavlja trditve iz predloga za obnovo. Uveljavlja torej, da bi v primeru, če bi vedel, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je druga toženka M. G. storila kaznivo dejanje poslovne goljufije s tem, ko je tretjega toženca prevarala in ga zavedla, da je dne 1. 10. 2009 podpisal poroštveno izjavo, že v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljal ugovor ničnosti poroštvene izjave (saj je takšna pogodba nemoralna), s tem pa zase izposloval zavrnilno sodbo.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izpostavilo, da je tretji toženec že v času sojenja v obravnavani zadevi vedel, da naj bi M. G. storila kaznivo dejanje poslovne goljufije, saj je to dejstvo že zatrjeval v prvem postopku in je tudi že v prvem postopku vložil kazensko ovadbo zoper M. G. Ugotovilo je, da iz zapisnika o zaslišanju priče J. Š. izhaja, da je kazensko ovadbo podal zoper drugo toženko že dne 16. 10. 2012, nato pa je dne 6. 2. 2015 podal še dopolnitev kazenske ovadbe. Sodbo v prvotnem postopku pa je sodišče izdalo dne 27. 5. 2013. Tudi na naroku za glavno obravnavo v tej pravdni zadevi, kot to izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi dne 8. 4. 2013, je navedel, da je "vložil ovadbo na pristojno tožilstvo zoper drugo toženko zaradi te poroštvene izjave in zaradi tega, ker mu druga toženka dolguje." Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da ne gre za nova dejstva, saj je tretji toženec za ta dejstva v prvotnem postopku že vedel, pa kljub temu ni podal ugovora ničnosti poroštvene izjave.

13. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno presodilo, da bi glede na ugotovljeno dejansko stanje tretji toženec že v pravnomočno končanem postopku ob ustrezni skrbnosti lahko uveljavljal ničnost poroštvene izjave, vendar tega ni storil. Pravilno je ocenilo, da dejstvo, da naj bi M. G. morebiti storila kaznivo dejanje poslovne goljufije na škodo tretjega toženca ni novo dejstvo v smislu 10. točke 394. člena ZPP, saj je to dejstvo tretji toženec že uveljavljal v prvotnem postopku. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da zgolj dejstvo, da je bila v prvotno končanem postopku vložena zgolj ovadba, v letu 2015 pa je bila zoper M. G. izvedena kazenska preiskava, ne more vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi, ker razlogi za utemeljen sum, da je M. G. storila kaznivo dejanje, ne morejo predstavljati novega dejstva v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ki bi za toženca pomenilo izdajo ugodnejše sodbe v prvem postopku.

14. Stališče pritožnika, da "kazenska preiskava" (za uvedbo katere se zahtevajo utemeljeni razlogi za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje), predstavlja novo dejstvo v smislu 10. točke 394. člena ZPP, zgolj zato, ker je bila uvedena šele v letu 2015, pa je zmotno. Nova dejstva so lahko vsebina obnovitvenega razloga samo, če so obstajala že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, a stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva v pravnomočno končanem postopku.

15. V zadevah, na katere se sklicuje pritožnik (VSL sodba I Cp 2682/2013 in VSL sodba I Cp 832/2011), pa je bila obravnavana drugačna dejanska situacija kot v tej zadevi.

16. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tretjega toženca zavrnilo in potrdilo odločitev, kakršna izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP), po tem, ko je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

17. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke, saj ta stroškovno ni utemeljen (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US in 10/17.
² Prim. VSL sodba in sklep I Cpg 286/2013.
³ Ki pa nesporno ni bila izpodbita.

Datum zadnje spremembe:

22.09.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 145/2020-16
• VSL Sklep II Cp 549/2019
• VSL Sklep I Cp 291/2021