VSL Sklep I Cpg 957/2016

Jedro

Če je zmanjšanje tožbenega zahtevka pod mejno vrednost posledica delnega umika tožbe, je uporaba pravil o postopku v sporih majhne vrednosti vezana na privolitev tožene stranke v delni umik. Če vanj ne privoli (ali ni pozvana da to stori), spor, ki ga je sodišče obravnavalo po pravilih rednega postopka, ne more preiti v spor majhne vrednosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi v II. in III. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (in sklepom, ki ga pritožba ne izpodbija) odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 93330/15 z dne 10. 8. 2015 razveljavi delno v prvem odstavku izreka sklepa, in sicer za plačano glavnico v znesku 5.678,44 EUR in se v tem delu postopek ustavi (I. točka izreka). Isti sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je ohranilo delno v veljavi v prvem in v celoti v tretjem odstavku izreka sklepa tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 2.846,94 EUR in pripadajoče zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov ter izvršilne stroške v znesku 157,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 787,94 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sodbe se je pritožila tožena stranka ter navedla, da je bila podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi ter sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila v odgovor vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno ter potrdi sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

Potek postopka

5. Tožeča stranka je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za znesek 8.525,38 EUR in Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino je izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je tožena stranka podala ugovor. Na podlagi tega ugovora je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in zadeva je bila odstopljena kot gospodarski spor pred Okrožno sodišče v Novem mestu, ki je tožečo stranko pozvalo, da dopolni tožbo tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in ponudi dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožeča stranka je vložila vlogo, ki je vsebovala vse zahtevano, in sodišče jo je vročilo toženi stranki s pozivom na odgovor. Tožena stranka je poziv sodišča prejela 12. 11. 2015 in ni podala odgovora. Dne 12. 4. 2016 je tožeča stranka podala vlogo, v kateri je delno umaknila tožbo za znesek 5.678,44 EUR, za 2.846,94 EUR in za izvršilne ter pravdne stroške je vztrajala pri tožbi. Navedeno vlogo je sodišče vročilo toženi stranki 21. 4. 2016, brez da bi jo pozvalo, da se izreče o delnem umiku tožbe v skladu s 188. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Dne 30. 5. 2016 je sodišče izdalo izpodbijani sklep in sodbo, brez da bi opravilo narok.

6. Pritožnica je vložila pritožbo zoper obsodilni del izpodbijane sodbe, s tem pa smiselno soglašala z delnim umikom tožbe. Navaja, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu določil 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni opravilo glavne obravnave, pa bi jo moralo. Sodišče prve stopnje tožene stranke naj ne bi obvestilo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo, kar ne drži, saj je poslalo vlogo tožeče stranke toženi. Drži pa, da je sodišče prve stopnje ni pozvalo, da se o morebitnem umiku tožbe izjasni. Če je tožeča stranka tožbo delno umaknila, bi moralo sodišče toženo stranko o umiku obvestiti in jo pozvati, da se o tem izjasni in nato postopati po pravilih pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, pač pa je izdalo sklep in sodbo na podlagi pravil o sporu majhne vrednosti in ni opravilo naroka.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnice o kršitvi postopka. Določba 449. člena ZPP določa, da če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah ZPP o rednem postopku, zmanjša tožbeni zahtevek tako, da ne presega 2.000,00 EUR (v gospodarskem sporu 4.000,00 EUR), se postopek nadaljuje po določbah pravdnega postopka v sporih majhne vrednosti. Če je zmanjšanje tožbenega zahtevka pod mejno vrednost posledica delnega umika tožbe, je uporaba pravil o postopku v sporih majhne vrednosti vezana na privolitev tožene stranke v delni umik. Če vanj ne privoli (ali ni pozvana da to stori), spor, ki ga je sodišče obravnavalo po pravilih rednega postopka, ne more preiti v spor majhne vrednosti (N. Betetto, Komentar k 449. členu ZPP v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 711).

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila pravdnega postopka s tem, ko ni ravnalo v skladu s 188. členom ZPP in je pozvalo, da se o umiku tožbe izjasni, niti je ni opozorilo, da se postopek nadaljuje po pravilih spora majhne vrednosti ter kakšne pravice ima v tem primeru (npr. izrecna zahteva izvedbe naroka). S tem je bila kršena določba 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave v postopku, za katerega ne veljajo pravila o sporih majhne vrednosti, kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, in je dolžno opraviti glavno obravnavo.

9. Glede na zgoraj navedeno namreč vse do pravnomočnosti sklepa o delnem umiku tožbe veljajo pravila o rednem pravdnem postopku (torej tudi o izvedbi naroka). Šele sedaj, ko je iz pritožbe tožene stranke razvidno, da z umikom soglaša in se v tem delu ni pritožila zoper izdani sklep, je mogoče ugotoviti, da se postopek vodi po pravilih spora majhne vrednosti.

10. Pritožbeno sodišče je zaradi bistvene kršitve 10. točke drugega odstavka 339. člena pravdnega postopka sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, saj je glede na opisano kršitev postopka samo ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje pravdni stranki obvesti, da gre za spor majhne vrednosti in ju opozori na pravice, ki jih imata v tem postopku.

11. Ker je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, o pritožbenih stroških ni posebej razsojalo, saj bo o njih odločeno v končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 779/2016
• VSL sklep II Cp 1643/2010
• VSL sodba II Cp 4281/2010