<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 154/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.154.2017
Evidenčna številka:VSL00000457
Datum odločbe:07.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Katarina Parazajda (preds.), Brigita Markovič (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:umik predloga - ustavitev postopka - stroški - umik tožbe

Jedro

ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi.

Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP. To stališče je v sodni praksi ustaljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika predloga s sklepom z dne 8. 3. 2016 postopek ustavilo. Z izpodbijanim sklepom z dne 18. 8. 2016 pa je predlagateljici naložilo, da prvi nasprotni udeleženki povrne 2.628,28 EUR stroškov.

2. Predlagateljica takšno stroškovno odločitev izpodbija s pritožbo. Navaja, da sodišče odločitve o skupnih stroških ni obrazložilo, niti ni navedlo pravne podlage, na katero opira odločitev, zato sklepa ni mogoča preizkusiti. Stališče, da v primeru umika predloga odločanje po krivdnem načelu ne pride v poštev, označuje za nepravilno. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v petem odstavku 35. člena določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njemu primerilo. V konkretnem primeru je krivdo za nasprotni udeleženki nastale stroške z izvedencem v višini 1.519,32 EUR mogoče pripisati nasprotni udeleženki. Slednja je šele na naroku 23. 10. 2013 prvič predlagala novi trasi poti, predlagateljica pa je takoj podala ugovor prekluzije, o katerem sodišče ni odločalo. Ker je bil predlog nove trase v interesu nasprotne udeleženke, je sodišče njej naložilo založitev predujma. Prva nasprotna udeleženka je postopek zavlačevala, zato ni razloga, da ji mora predlagateljica povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. Novi trasi poti bi lahko predlagala že na začetku, tako kot je ostale. V kolikor bi sodišče ugodilo ugovoru prekluzije, do teh stroškov ne bi prišlo. Vztraja pri uporabi petega odstavka 35. člena ZNP in predlaga, da se nasprotni udeleženki skupni stroški iz naslova izvedenine v znesku 1.519,32 EUR ne priznajo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Prva nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Neutemeljen je očitek o storjeni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti tudi v delu, ki se nanaša na odločitev, da je predlagateljica dolžna prvi nasprotni udeleženki povrniti tudi 1.519,32 EUR (skupnih) stroškov, ki so nastali z delom izvedencev. V točki 6 razlogov je obrazloženo, koliko so znašali vsi stroški z izvedenci in koliko jih je med postopkom plačala prva nasprotna udeleženka. V razlogih pod točko 2 in 7 pa je obrazloženo, na kakšni (pravni) podlagi je sodišče odločilo, da je prva nasprotna udeleženka upravičena do njihovega povračila.

5. ZNP vprašanje povračila stroškov ureja v 35. členu. Pravila, ki jih ta člen vsebuje, so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so zato drugačna kot pravila, ki veljajo v pravdnih postopkih in jih vsebuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Vendar pa ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP1 v primeru umika predloga je zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP2. To stališče je v sodni praksi ustaljeno3, upoštevalo pa ga je tudi sodišče prve stopnje.

6. K stroškom, ki jih je predlagateljica dolžna povrniti prvi nasprotni udeleženki, je sodišče prve stopnje pravilno prištelo tudi del skupnih stroškov4, ki jih je med postopkom prva nasprotna udeleženka plačala za izvedenca.

7. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s pritožnico, da v primeru ustavitve postopka zaradi umika predloga uporaba petega odstavka 35. člena ZNP ni izključena, vendar pa v konkretnem primeru pogoji za njegovo uporabo niso izpolnjeni.

Res je, da je prva nasprotna udeleženka novi varianti poti predlagala šele na naroku 23. 10. 2013, vendar pa zato (v pogledu izvedenskega dela) niso nastali stroški, ki jih sicer (če bi to storila v času vložitve odgovora na predlog) ne bi bilo. Dokaz z izvedencem bi bilo namreč treba izvesti v vsakem primeru.

Stroška za delo izvedenca, ki ga je med postopkom sicer nosila prva nasprotna udeleženka, pa ni mogoče (dokončno) prevaliti nanjo niti s sklicevanjem na dani ugovor prekluzije. Tudi če bi držalo, da je bil ta ugovor utemeljen, okoliščina, da sodišče o njem ni odločilo in je dopustilo dodatno dokazovanje z izvedenci, ne more biti v breme prve nasprotne udeleženke, ampak v breme predlagateljice, ki je predlog vložila in ga nato umaknila.

Končno ne drži niti to, da je bil predlog nove trase poti v izključnem interesu nasprotne udeleženke, saj predlagateljica spregleda, da bi bila določitev nujne poti v vsakem primeru (le) v njenem interesu oziroma v korist njene nepremičnine5.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep potrdilo.

-------------------------------
1 37. člen ZNP določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.
2 V prvem odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
3 Primerjaj odločbe VSL I Cp 1578/2005, VSC Cp 1905/2006, VSL I Cp 4680/2008, VSL II Cp 2623/2009, VSL I Cp 4153/2009, VSL I Cp 1813/2009, VSL I Cp 2105/2010, VSL I Cp 421/2011, VSL II Cp 1736/2012 in druge.
4 V primeru umika predloga (enako pa bi glede na 146. člen ZNP v konkretnem primeru veljalo tudi ob meritorni odločitvi) je predlagatelj dolžan povrniti nasprotnim udeležencem ne le njihove stroške, ampak je dolžan nositi tudi vse skupne stroške postopka.
5 ZNP ravno zato, ker se postopek za določitev nujne poti vodi le v interesu predlagatelja, v 146. členu glede stroškov določa posebno pravilo. Predlagatelj je tisti, ki je dolžan trpeti (vse) stroške postopka. V konkretnem primeru to pomeni, da bi predlagateljica, tudi če bi sodišče ob meritorni odločitvi (in ob predhodni ustrezni modifikaciji predloga) nujno pot določilo po trasi, ki jo je predlagala prva nasprotna udeleženka, nosila vse stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 35, 35/5, 37, 146

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNDg2