VSL Sklep IV Cp 1208/2017

Jedro

Sklep sodišča, da zaslišanje policista ne bi omajalo ugotovitve, da otrok ni bil žrtev nasilja, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza le v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravnorelevantno ali pa je že dokazano. V danem primeru pa ne gre za takšno situacijo, zato je bila kršena pravica stranke, da se v postopku izjavi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izrek ukrepa, s katerim bi se nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstopiti, se približevati in zadrževati v bližini bloka na naslovu L., v katerem prebiva mld. A. A., na razdalji manj kot 100 metrov. Prav tako je zavrnilo prepoved približevanja in zadrževanja kraju šolanja mld. A. A. na razdalji manj kot 100 metrov ter kakršnokoli navezovanje stikov z njim, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (I. točka izreka). V II. točki izreka je prvo sodišče odločilo, da stranki nosita svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi predlogu za izrek ukrepov, nasprotnemu udeležencu pa naloži v plačilo stroške dosedanjega in pritožbenega postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Opozarja na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, do katerega je prišlo (tudi) zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem policista B. B., ki je 9. 1. 2017 opravil razgovor z mld. A. A. v zvezi s podano kazensko ovadbo. Zaključek sodišča, da zaslišanje policista ne bi v ničemer omajalo sodišča v ugotovitvi, da mld. A. A. ni bil žrtev kakršnegakoli nasilja, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Enako velja tudi glede neizvedbe neformalnega razgovora z mladoletno žrtvijo nasilja. O tem dokaznem predlogu se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Postavilo se je na zgrešeno stališče, da nasprotni udeleženec nad A. A. ni izvajal nasilja, žrtve nasilja pa o tem iz neznanih razlogov ni povprašalo. Zaradi zavrnitve predlagateljičinih dokaznih predlog oziroma odsotnosti obrazložitve zavrnitve je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje je ignoriralo določbo 22.g člena ZPND, ki sodišču nalaga upoštevanje otrokovega mnenja, če ga je slednji izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, ter če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Pritožnica izpostavlja izpovedbo priče D. D. in opozarja, da je zaradi strahu pred nadaljnjimi kazenskimi ovadbami pričala zelo zadržano. Opozarja na nelogično izpovedovanje nasprotnega udeleženca, ki mu je sodišče prve stopnje nekritično poklonilo vero, ter izpovedbo A. A. razrednika C. C., ki je jasno izpovedal, da je pri A. A. v januarju 2017 zaznal spremenjeno obnašanje. Sodišče ni pojasnilo razlogov za A. A. strah pred očetom. Pritožnica opozarja na skladnost svoje izpovedbe na naroku ter pri podaji ovadbe, in izpostavlja nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine in med samo listino, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Oporeka trditvi prvostopenjskega sodišča, da člani multidisciplinarnega tima, ki so podali oceno stopnje ogroženosti mld. A. A., niso slišali drugega mnenja, ker nasprotni udeleženec ni imel možnosti podati svojih pogledov na zadevo. Poudarja, da je bil tudi nasprotni udeleženec vabljen na razgovor, vendar se vabilu ni odzval in svoje odsotnosti ni opravičil. Dejansko stanje je tudi v tem delu ugotovljeno nepravilno. Pritožnica meni, da sodišče slabo pozna vedenje žrtev družinskega nasilja, ki zaradi občutkov lastne krivde, prizadetosti, zanikanja, strahu, stigme, sramote oziroma ponižanja niso pripravljene spregovoriti o nasilju, še posebej, če ga izvaja najbližja oseba. O odsotnosti nasilja ni mogoče zaključiti zgolj na podlagi tega, da je žrtev nasilja molčala do trenutka, ko je nasilje zanjo postalo prehudo. A. A. o nasilju ni spregovoril zato, ker ga je bilo strah, da ga bo oče odpeljal s seboj. Pritožnica podaja nov dokazni predlog z zaslišanjem A. A. učitelja telesne vzgoje Č. Č., ki mu je A. A. zaupal o očetovem izvajanju psihičnega in fizičnega nasilja nad njim. Dokazni predlog ni mogel biti podan v času trajanja postopka na prvi stopnji, saj je mld. A. A. to dejstvo predlagateljici zaupal šele po zadnjem naroku, ki ga je sodišče opravilo 15. 3. 2017. Pritožnica pripominja, da je v zadevi II N 26/2017 izdana začasna odredba, s katero so nasprotnemu udeležencu prepovedani stiki z mld. A. A. Pritožnica predlaga, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom, ker je razpravljajoča sodnica v predmetni zadevi že zavzela dokončno stališče.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o preprečevanju nasilja v družini ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

6. Sodišče prve stopnje je predlog za izrek ukrepov po 19. členu ZPND zavrnilo z obrazložitvijo, da predlagateljica ni izkazala psihičnega oz. fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad mld. sinom A. A. Nosilni del obrazložitve gradi prvo sodišče na ugotovitvi, da bi morala predlagateljica kot skrbna mati zaznati na otroku vidne posledice, pa tudi spremenjeno vedenje. Prvo sodišče izraža začudenje nad tem, da otrok materi vse od spomladi leta 2016, ko naj bi se začelo nasilje nad njim, pa do decembra 2016 o zatrjevanem nasilju ni povedal. Neprepričljivost predlagateljice pa naj bi izhajala tudi iz kontradiktornosti njene izpovedbe na sodišču v primerjavi z izpovedbo ob podaji ovadbe na policijski postaji. Takšni argumenti pa ob zatrjevanju predlagateljice, da se mld. A. A. očeta boji - to sta potrdili tudi priči šolska psihologinja D. D. in otrokov razrednik C. C. - niso prepričljivi. Spremenjeno obnašanje je pri otroku opazil razrednik C. C.; dvom v pravilnost zavzetega stališča prvega sodišča pa izkazuje tudi ocena ogroženosti, ki jo je 26. 1. 2017 sprejel medinstitucionalni tim. Prvo sodišče je sicer poskušalo težo te ocene zmanjšati z navedbo, da je bila ocena izdelana ob odsotnosti nasprotnega udeleženca, ki ni imel nobene možnosti podati svoje poglede na zadevo. Takšna ugotovitev iz listinske dokumentacije ne izhaja, izrecno pa ji oporeka tudi pritožba.

7. Pritožba pravilno opozarja, da bi se prvo sodišče moralo opredeliti do razlogov za strah mld. A. A., ki ga zatrjuje predlagateljica in je potrjen z izpovedbami prič. Zato je na mestu pritožbeni ugovor o neutemeljeni zavrnitvi predlaganega dokaza z zaslišanjem policista B. B. Sklep sodišča, da njegovo zaslišanje ne bi omajalo ugotovitve, da A. A. ni bil žrtev nasilja, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza le v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravnorelevantno ali pa je že dokazano. V danem primeru pa ne gre za takšno situacijo, zato je bila kršena pravica stranke, da se v postopku izjavi. Dokaznega predloga za opravo neformalnega razgovora z mld. A. A. pa prvo sodišče v svoji odločitvi niti ni navedlo in se do njega ni opredelilo. Predlog je bil podan pravočasno, podlago zanj pa predstavlja določba 22.g člena ZPND. Ker sodišče zavrnitve dokaznega predloga sploh ni obrazložilo, je tudi v tem primeru podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Stranka nima neomejene brezpogojne pravice, da se izvedejo vsi dokazi, ki jih predlaga. Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, če ima za to sprejemljive in ustavno dopustne razloge. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga.¹

8. Izpostavljeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka narekujeta razveljavitev izpodbijane odločitve. V ponovljenem postopku naj prvo sodišče odpravi izpostavljene nepravilnosti ter ponovno oceni izpovedbe udeležencev in prič, pri čemer naj upošteva utemeljeni pritožbeni ugovor o netočnem povzemanju predlagateljičine ovadbe na policijski postaji. Predlagateljica je v tretjem odstavku zapisnika o sprejemu ustne ovadbe glede stika, ki naj bi se vršil v petek, 23. 12. 2016, povedala, da ji sin A. A. razlogov za zavračanje stikov z očetom ni povedal, rekel ji je le, da ne želi iti k očetu. V petnajstem odstavku pa je dodala, da jo je A. A. v petek po telefonu klical v službo in ji rekel, da noče iti k očetu, ker se ga boji. Glede na zapis in datum sestave zapisnika ni moč nedvoumno zatrditi, da je imela predlagateljica v prej omenjenem odstavku v mislih dogajanje, ki se je vršilo 23. 12. 2016, ne pa kasneje. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča razlogovanje prvega sodišča o kontradiktornosti v predlagateljičinih izpovedbah ni prepričljivo.

9. V ponovljenem postopku pa se bo moralo sodišče prve stopnje glede na vse okoliščine primera opredeliti tudi do pritožbene novote - dokaznega predloga za zaslišanje A. A. učitelja športne vzgoje, ki naj bi mu A. A. povedal o očetovem nasilju nad njim.

10. Pritožbeno sodišče ni ugodilo predlogu, ki ga je v skladu z določbo 356. člena ZPP podala predlagateljica. Do uporabe predlagane določbe pride predvsem v primerih, kadar sodnik trdno stoji na svojih pravnih stališčih, kar je značilno predvsem pri zaporednih razveljavitvah, in ne upošteva napotil pritožbenega sodišča, ali pa takrat, ko se pojavijo resni pomisleki o njegovi nepristranskosti. Ker take okoliščine v obravnavani zadevi niso podane, tudi niso izpolnjeni pogoji za dodelitev zadeve drugemu sodniku.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Primerjaj III Ips 64/2009 z dne 19. 6. 2012.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 384/2015
• VSL sklep IV Cp 3036/2014
• VSL Sklep IV Cp 1354/2021