<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 3031/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.3031.2016
Evidenčna številka:VSL00000170
Datum odločbe:10.05.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), Irena Veter
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:delitev solastnine - fizična delitev - upravičen interes

Jedro

V skladu s ciljem postopka za delitev solastnine, da se odpravijo solastninska razmerja (oziroma da prenehajo idealni solastninski deleži solastnikov), si je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno prizadevalo, da ostane po delitvi čim manjši del nepremičnine v solastnini. Pri tem je pravilno pojasnilo, da bi po predlogu delitve predlagateljice ostal v solastnini udeleženk postopka (vsake do 1/2) del zemljišča v izmeri 40 m2, po predlogu nasprotne udeleženke pa bistveno večji del, in sicer zemljišče v izmeri 223 m2, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da predlogu delitve nasprotne udeleženke ni sledilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo nepremičnino parc. št. 1013/1 k. o. ..., katere solastnici sta predlagateljica do 7/8 in nasprotna udeleženka do 1/8, tako, da iz nje nastane šest novih parcel, na način, kot je razviden iz skice sodnega izvedenca geodetske stroke mag. A. A. z dne 4. 8. 2016, ki je sestavni del izreka sklepa, in sicer s predvidenimi parcelnimi številkami 1013/20, 1013/21, 1013/22, 1013/23, 1013/24 in 1013/25, vse k. o. ..., pri čemer parc. št. 1013/20 v izmeri 442 m2 in parc. št. 1013/25 v izmeri 176 m2, postaneta izključna last predlagateljice, parc. št. 1013/21 v izmeri 18 m2, parc. št. 1013/22 v izmeri 28 m2 in parc. št. 1013/23 v izmeri 25 m2 postanejo izključna last nasprotne udeleženke, parc. št. 1013/24 v izmeri 40 m2 pa postane solast predlagateljice do 1/2, in nasprotne udeleženke do , kar se po pravnomočnosti sklepa o delitvi evidentira v evidencah Geodetske uprave RS (1. točka izreka). Nadalje je odločilo, da se za potrebe dostopa do novo nastale nepremičnine parc. št. 1013/23 k. o ... preko novo nastale nepremičnine parc. št. 1013/20 k. o. ..., po delu te parcele, kot je razvidno iz skice sodnega izvedenca geodetske stroke mag. A. A. z dne 4. 8. 2016, ki je sestavni del izreka sklepa, v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 1013/23 k. o. ..., ustanovi brezplačna stvarna služnost v obliki pešpoti (2. točka izreka). Sklenilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz pritožbenih razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo presojo, predlagateljici pa naloži plačilo stroškov postopka nasprotne udeleženke. Meni, da je sodišče napravilo napačne zaključke, ki nimajo podlage v dejanskem stanju, poleg tega je določene okoliščine napačno interpretiralo. Navaja, da ne drži navedba sodišča, da predlagateljica živi v stavbi ID št. X, saj jo oddaja v najem. Samo dejstvo, da ima predlagateljica bistveno večji solastninski delež na parceli št. 1013/1, še ne pomeni, da izkazuje močnejši interes za delitev nepremičnine po njenem predlogu, saj je s tem oškodovana nasprotna udeleženka, ki je zaradi oddelitve enega dela parcele ob že tako majhni kvadraturi, ki ji pripada, v bistveno slabšem položaju. Predlagateljica v primeru razdelitve solastnine po predlogu nasprotne udeleženke ne bi bila v ničemer prikrajšana, saj bi njena parcela predstavljala zaokroženo celoto, prav tako pa bi imela dostop do vseh delov svojega zemljišča. Zaokroženo in funkcionalno celoto bi predstavljala tudi parcela v lasti nasprotne udeleženke. Sodišče je spregledalo, da ima predlagateljica po predlogu nasprotne udeleženke dostop do stavbe ID št. X tudi z druge strani parcele št. 1013/20 in dostop do svojega zemljišča z vseh strani parcele, tako da je služnost ob celotni dolžini stavbe v lasti nasprotne udeleženke nepotrebna in neutemeljena. Meni, da je sodišče z odločitvijo, da parcela št. 1013/22 k. o. ... postane izključna last nasprotne udeleženke, v celoti razvrednotilo solastninski delež nasprotne udeleženke. Navedena nepremičnina je namreč popolnoma ločena od stavbe ID št. Y, ki je v njeni uporabi. Slednja bo morala do svojega vrta dostopati ob in po zemljišču predlagateljice, za kar ni nobene potrebe in ni logično. Nasprotni udeleženki bi po njenem predlogu pripadalo zemljišče neposredno ob njeni stavbi v izmeri 55 m2, udeleženki postopka pa bi do svojih parcel dostopali po solastnem zemljišču v izmeri 22 m2, ki bi se raztezalo proti parceli št. 2019/2. Nobene potrebe ni, da bi parcela št. 1013/24 v solastnini potekala ob celotni dolžini stavbe nasprotne udeleženke, saj lahko predlagateljica do vse svoje lastnine dostopa po svojem zemljišču, tudi po predlogu nasprotne udeleženke. Da je slednji predlog primernejši, ker zagotavlja večjo strnjenost, izhaja tudi iz mnenja mag. A. A., ki se je bil dolžan v skladu z navodili sodišča opredeliti do obeh predlogov. Vrednost lastnine nasprotne udeleženke bi se z odločitvijo sodišča, po kateri prejme del parcele, ki se ne drži njene stavbe, tik ob njeni stavbi pa poteka zemljišče v solasti, po katerem ima prehod tudi predlagateljica, bistveno zmanjšala. Ne drži nadalje zaključek sodišča, da udeleženki postopka že do sedaj uporabljata solastno nepremičnino tako kot predlaga predlagateljica. Iz sklepa ni razvidna podlaga za tak zaključek, poleg tega nasprotna udeleženka ni izpovedala o načinu uporabe parcele, saj ni bila zaslišana. Zmoten je tudi zaključek sodišča, da naj bi bil predlog nasprotne udeleženke slabši že zato, ker naj bi po njem ostal v solastnini večji del zemljišča kot po predlogu predlagateljice. Po predlogu nasprotne udeleženke bi namreč ostalo v solastnini zemljišče v izmeri 22 m2 in ne v izmeri 223 m2, kot navaja sodišče, po predlogu predlagateljice pa v izmeri 40 m2. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki kot primarni način delitve stvari v solastnini določa fizično delitev, fizično razdelilo nepremičnino parc. št. 1013/1 k. o. ..., katere solastnici sta predlagateljica do 7/8 in nasprotna udeleženka do 1/8. V primeru fizične delitve je materialnopravno izhodišče drugi odstavek 70. člena SPZ, ki določa, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Pri "upravičenem interesu" oziroma "močnejšem interesu" gre za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru napolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj, ki nastajajo pri delitvi stvari tako glede udeležencev delitve, kakor glede predmetov delitve.1

6. Ob upoštevanju navedenih izhodišč se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predlagateljica v okoliščinah konkretnega primera izkazala upravičen (oziroma močnejši) interes za delitev po njenem predlogu delitve oziroma za tiste dele solastne nepremičnine, kot izhajajo iz njenega predloga. Pritožbeno sodišče pri tem kot odločilen kriterij za delitev v obravnavani zadevi izpostavlja dosedanji način rabe solastne nepremičnine, ki med strankama niti ni bil sporen.2 Predvsem iz trditev predlagateljice na naroku dne 9. 4. 2014, ki jih nasprotna udeleženka ni konkretizirano prerekala, tako izhaja, da predlagateljica, ki ji je bila glede na dosedanjo uporabo in ob soglasju nasprotne udeleženke dodeljena stanovanjska stavba ID št. X (v nadaljevanju stanovanjska stavba), uporablja pot oziroma del dvorišča ob nestanovanjski stavbi ID št. Y (v nadaljevanju nestanovanjska stavba)3 za dostop do manjšega objekta, ki se drži nestanovanjske stavbe (bodoča parcela št. 1013/24 k. o. ...), zemljišče poleg omenjene poti pa za vrt (del bodoče parcele št. 1013/20 k. o. ...). Njen predlog delitve, po katerem postane predlagateljica solastnica navedene poti do 1/2 ter izključna lastnica omenjenega zemljišča poleg poti, takšnemu načinu uporabe sledi, med tem ko bi se po predlogu nasprotne udeleženke, ki se je zavzemala za dodelitev navedenih delov solastne nepremičnine ob nestanovanjski stavbi v njeno izključno last, dosedanji način uporabe spremenil. Pri tem je nasprotna udeleženka utemeljevala svoj upravičen interes z okoliščino, da bi z dodelitvijo navedenih delov solastne nepremičnine dobila strnjeno zemljišče.4 Ta okoliščina, na katero opozarja tudi v pritožbi, pa v konkretnem primeru ni odločilna, saj ni izkazano, da nasprotna udeleženka za svojo uporabo potrebuje strnjeno zemljišče. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da nasprotna udeleženka dejanske namere graditi ni izkazala oziroma ni predložila nobenih listin, ki bi potrjevale, da bi bila kakršna koli dodatna gradnja na navedenem (spornem) zemljišču sploh mogoča. Za prosti čas oziroma vrt pa po presoji pritožbenega sodišča nasprotna udeleženka ne potrebuje zemljišča tik ob nestanovanjski stavbi. Ker je celotna površina solastne nepremičnine "zgolj" 729 m2, kar pomeni, da so razdalje med nestanovanjsko stavbo in deloma solastne nepremičnine, ki po izpodbijanem sklepu pripadata nasprotni udeleženki (bodoči parceli št. 1013/22 in 1013/23 k. o. ...), kratke, nasprotni udeleženki uporaba dodeljenih delov nepremičnine za prosti čas ne bo otežena, kljub temu da nista ob nestanovanjski stavbi.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da predlagateljica živi v stanovanjski stavbi, saj iz njega izhaja, da dnevno uporablja sporne dele solastne nepremičnine na zatrjevan način, med tem ko v nestanovanjski stavbi nihče ne živi5 . Pritožbena navedba, da predlagateljica ne živi v stanovanjski stavbi, temveč jo oddaja v najem, predstavlja neupoštevno pritožbeno novoto, saj nasprotna udeleženka ni izkazala, da navedenega dejstva brez svoje krivde ni mogla zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Da bi se z opravljeno fizično delitvijo, po kateri nasprotna udeleženka med drugim ne dobi strnjenega zemljišča, zemljišče ob nestanovanjski stavbi pa ostane v solastnini, zmanjšala vrednost lastnine nasprotne udeleženke, kar zatrjuje nasprotna udeleženka v pritožbi, kot pravilno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni dokazano.6

8. Glede na vse navedeno nasprotna udeleženka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi vztraja, naj se ji dodeli strnjeno zemljišče. Ob tem velja še dodati, da sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo mnenja sodnega izvedenca geodetske stroke mag. A. A. v delu, v katerem je navedel, da je predlog nasprotne udeleženke primernejši, ker zagotavlja večjo strnjenost zemljišča. Gre za mnenje strokovnjaka za prostor, sodišče pa je tisto, ki mora ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin primera ugotoviti upravičen interes posameznega solastnika za dodelitev določenih delov nepremičnine v naravi.

9. V skladu s ciljem postopka za delitev solastnine, da se odpravijo solastninska razmerja (oziroma da prenehajo idealni solastninski deleži solastnikov), si je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno prizadevalo, da ostane po delitvi čim manjši del nepremičnine v solastnini. Pri tem je pravilno pojasnilo, da bi po predlogu delitve predlagateljice ostal v solastnini udeleženk postopka (vsake do 1/2) del zemljišča v izmeri 40 m2, po predlogu nasprotne udeleženke pa bistveno večji del, in sicer zemljišče v izmeri 223 m2, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da predlogu delitve nasprotne udeleženke ni sledilo. Nasprotna udeleženka v pritožbi sicer navaja, da ostane po njenem predlogu v solastnini zgolj 22 m2 zemljišča, kar pa ne drži, saj iz njenega predloga, ki je razviden tudi iz skice izvedenca mag. A. A. z dne 23. 9. 2013, izhaja, da ostane v solastnini 22 m2 zemljišča s predvideno parcelno št. 1013/24 k. o. ..., ki ga omenja pritožnica, kot tudi zemljišče s predvidenima parcelnima št. 1013/23 in 1013/25 k. o. ..., ki skupaj merita 201 m2. Ker bi se po predlogu delitve nasprotne udeleženke na navedenem zemljišču v izmeri 201 m2 ohranila solastnina z enakima idealnima deležema udeleženk postopka kot do sedaj, kar pomeni, da do delitve solastnine dejansko ne bi prišlo, je sodišče prve stopnje navedeni del solastne nepremičnine utemeljeno razdelilo v naravi ob upoštevanju velikosti solastninskih deležev, tako kot je predlagala predlagateljica.

10. Ker po pravilni ugotovitvi prvostopenjska sodišča predlagateljica potrebuje za dostop do njej dodeljenih delov solastne nepremičnine celotno bodočo parcelo št. 1013/24 k. o. ...,7 je nadalje neutemeljena pritožbena navedba, da ni nobene potrebe, da bi ta parcela ostala v solastnini ob celotni dolžini nestanovanjske stavbe. Nasprotna udeleženka je v pritožbi očitno merila na nepotrebnost solastnine, ne pa služnosti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nikjer ne omenja služnosti ob celotni dolžini nestanovanjske stavbe, navedena služnost prav tako ne izhaja iz nobenega od predlogov delitve.

11. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 Glej Juhart M. in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 358.
2 Dejstev, ki niso sporna, ni treba dokazovati.
3 Ta stavba je bila ob upoštevanju dosedanje uporabe in ob soglasju udeleženk postopka dodeljena nasprotni udeleženki.
4 V postopku pred sodiščem prve stopnje se je nasprotna udeleženka pri utemeljevanju svojega predloga delitve sklicevala tudi na kupoprodajno pogodbo z dne 19. 3. 1967, na podlagi katere naj bi postala izključna lastnica dela solastne nepremičnine, za katerega je predlagala, da se ji dodeli v izključno last, čemur pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo, ob dejstvu, da v pravdi P 1527/2008 s tožbenim zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice na navedeni podlagi ni uspela.
5 Nasprotna udeleženka tudi ni trdila, da jo dnevno uporablja.
6 Tako izvedenec geodetske kot tudi izvedenec gradbene stroke sta bila mnenja, da je fizična delitev nepremičnine po predlogu predlagateljice mogoča, iz mnenj pa ni izhajalo, da bi se vrednost nepremičnine s tem (upoštevno) zmanjšala.
7 Kot je bilo že navedeno, iz neprerekanih trditev predlagateljice izhaja, da navedeno zemljišče uporablja za dostop do manjšega objekta, ki se drži nestanovanjske stavbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNDI0