<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 391/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.391.2017
Evidenčna številka:VSL00000666
Datum odločbe:05.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), mag. Gordana Ristin (poroč.), Brigita Markovič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
Institut:ureditev meje - sodna ureditev meje - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - vpis urejene meje v zemljiški kataster - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje meje

Jedro

Sodna poravnava o določitvi meje ima učinek pravnomočne sodbe, ki učinkuje tudi zoper pravne naslednike strank in jih zavezuje. Ko je enkrat meja med parcelami sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. Stranke bi lahko sodno urejen potek meje spremenile le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu nasprotnih udeležencev za evidentiranje meje med parcelnimi številkami 7 in 8 ter 9 in 10, k. o. ..., na podlagi sodne poravnave N 636/1990 z dne 27. 5. 1991 in sklenilo, da se elaborat izvedenca J. D., št. vloge dj_95_2016, IDPOS rezervacije 91001-16, posreduje pristojni Geodetski upravi.

2. Zoper navedeno odločitev vlagajo pritožbo predlagatelji zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Ponavljajo, da na podlagi sklenjene sodne poravnave ni možno ponovno določiti meje, pri čemer navajajo, da so tedaj pri določitvi meje popustili A. Ž., njegovim pravdnim naslednikom pa tega ne nameravajo, sploh ob dejstvu, da svojo nepremičnino uporabljajo tako, da ovirajo predlagatelje pri uporabi svoje nepremičnine. Menijo, da jih sodna poravnava glede na spremembo strank ne veže, zato bi bilo treba mejo določiti na novo, takšna kot je bila ob dedovanju, ko so predlagatelji postali solastniki mejne nepremičnine. Opozarjajo, da je izvedenec J. D. v svojem elaboratu določil novo točko, ki naj bi predstavljala tromejo med parcelami 7, 8 in 10, ki pa v sodni poravnavi ni bila omenjena. Izvedenec in sodišče prve stopnje sta prekoračila svoja pooblastila in je zato izvedba elaborata nezakonita.

3. Nasprotna udeleženca sta odgovorila na pritožbo. Predlagata njeno zavrnitev, saj menita, da je neutemeljena. Zahtevata povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da gre v tej fazi postopka za ponovno sodno določitev meje. Gre za zaključno fazo postopka za sodno ureditev meje. Sporna meja med parcelami št. 7 in 8, k.o. ..., sprva v lasti nasprotnega udeleženca A. Ž., sedaj v solasti nasprotnih udeležencev M. in A. H., in parc. št. 9 in 10, sprva v solasti predlagateljev M. Š., I. Z., A. Š. in J. Š., sedaj v solasti M. Š., I. Z. in J. Š., je bila določena s sodno poravnavo opr. št. N 636/1990 z dne 27. 5. 1991. Postopek določitve meje je bil delno zaključen že v letu 1991, vendar ni bil izpeljan v katastru. S poravnavo se je meja med zemljišči prvotnih udeležencev nepravdnega postopka uredila po postopku in na način, predpisan v ZNP. Sodna poravnava je vsebovala natančen opis meje ter skico zamejničenja z izmeritvenimi podatki, ki jo je izdelal takratni geometer. Sodna poravnava o določitvi meje ima učinek pravnomočne sodbe, ki učinkuje tudi zoper pravne naslednike strank in jih zavezuje. Pravila ne bis in idem predlagatelji ne morejo utemeljiti s tem, da jih sodna poravnavava ne veže zaradi spremembe strank in da bi se zato morala meja na novo določiti tako, kot je bila ob dedovanju, ko so predlagatelji postali solastniki. Ko je enkrat meja med parcelami sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. Stranke bi lahko sodno urejen potek meje spremenile le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave. Trditve o oviranju pri uporabi nepremičnine pa so za ta postopek irelevantne in so lahko le predmet obravnave v ustreznem pravdnem postopku. Sodna poravnava je bila sklenjena med tedanjimi mejaši oz. lastniki. Sedaj pa zaradi dokončanja postopka N 636/90 teče med delno spremenjenimi lastniki oz. pravnimi nasledniki. Po določbi 19. člena ZNP so udeleženci postopka osebe, glede katerih se vodi postopek oz. oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter oseba, katere pravni interes je s sodno odločbo prizadet. Ne morejo pa pravni nasledniki stranki, ki je sklenila sodno poravnavo z ugovorom v tem postopku izpodbijati veljavnosti sodne poravnave.

6. Postopek urejanja meje in postopek izvedbe evidentiranja v zemljiškem katastru sta ločena. Prvi je v pristojnosti sodišča, drugi v pristojnosti geodetske uprave. Že v času sklenitve sodne poravnave o določitvi meje je takratna zakonodaja določala obveznost izvedbe v zemljiške katastru. 138. člen ZNP je določal, da sodišče pošlje poravnavo o ureditvi meje, skupaj s skico zamejničenja in izmeritvenimi podatki, pristojnemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru. Navedene dolžnosti sodišče prve stopnje po sklenitvi poravnave ni opravilo, zakaj ne, ni znano. Tedaj je bila izvedba evidentiranja v katastru možna na podlagi skice. V vmesnem času pa je prišlo do spremembe zakonodaje, saj je izvedba mogoča v skladu z 8. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) le na podlagi elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiške katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Evidentiranje sprememb z elaboratom za izvedbo v zemljiškem katastru je od uveljavitve ZEN obvezna sestavina sodnega postopka.

7. Sodišče prve stopnje je tako v tej fazi postopka, ko ne gre za ponovno določanje meje, pač pa za evidentiranje določene meje s tehničnim dokumentom, pravilno v skladu s sedaj veljavno zakonodajo s pomočjo (novega) izvedenca geodetske stroke J. D. pridobilo elaborat, ki bo šele omogočal evidentiranje sodno urejene meje (spremembe) v zemljiškem katastru. Nobena od strank na pravilnost izvedenčevega poročila in elaborata na podlagi sodne poravnave ni imela pripomb, zato so pritožbene navedbe v tej smeri (češ, da je v svojem elaboratu določil novo točko E, ki v poravnavi ni bila omenjena) neupoštevne pritožbene novote, saj pritožniki ne pojasnijo, zakaj jih brez svoje krivde niso mogli navesti pravočasno že v prvostopenjskem postopku (1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Tudi sicer pa so neutemeljene, saj je izvedenec točko E določil na daljici točk B-C, ki je bila izrecno določena v sodni poravnavi in se z njo v ničemer ne spreminja s sodno poravnavo določena meja. Kot je pojasnil izvedenec v svojem poročilu, je moral to točko določiti, ker gre za tromejo med parc. št. 7, 8 in 10, ki je sicer obstajala že v času sklenitve sodne poravnave, je pa po sedanjih podzakonskih pravilih za izdelavo elaborata to potrebno.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. V postopku za ureditev meje udeleženci trpijo svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP), zato je odločeno, da nasprotna udeleženca, ki sta priglasila stroške za odgovor na pritožbo, le-te krijeta sama. Odločitev o predlagateljevih pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 19, 138
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNDIy