VSL Sklep II Cp 590/2017

Jedro

V primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo in v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave se sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje odmeri s količnikom 1 (tar. št. 1112 ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog, da se ji poleg sodne takse, ki ji je bila zaradi delnega umika tožbe in pripoznave dela zahtevka vrnjena v višini 360,00 EUR, vrne še 45,00 EUR sodne takse.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US - v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da se ji vrne še 45,00 EUR sodne takse. Navaja, da je plačala 405,00 EUR sodne takse za primarni in 135,00 EUR za podredni zahtevek. Opravljen je bil poravnalni narok, ki se je končal s sodbo na podlagi pripoznave. Narok za glavno obravnavo ni bil opravljen in dokazni postopek ni bil izveden. Napačen je zato sklep, da je zaradi umika primarnega zahtevka odločeno o podrednem zahtevku. Zatrjuje kršitev 281., 284. in 287. čl. ZPP ter drugega odstavka 36. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Del zahtevka je umaknjen, glede dela zahtevka pa je bila izdana sodba na podlagi pripoznave. Sklicuje se na tar. št. 1112/2 in 1112/3 in ocenjuje, da je upravičena do vračila 2/3 pravilno plačanih sodnih taks. Primarni in podredni zahtevek sta v denarnem delu identična. Umaknjena sta tako podredni kot primarni zahtevek v delu, ki se nanaša na izpraznitev stanovanja. Umaknjen je tudi zahtevek za plačilo 1.150,00 EUR. Ni jasno, zakaj je sodišče odločalo o podrednem zahtevku, ne da bi pred tem odločalo o primarnem zahtevku. O podrednem zahtevku sodišče odloči, če primarni ni utemeljen. Zatrjuje kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, ker obrazložitev odstopa od zapisnika. Ker je tožeča stranka primarni zahtevek delno umaknila, ni podlage za odločanje o istem podrednem zahtevku. Gre za kršitev ne bis in idem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka; za nedenarni zahtevek od ocenjene vrednosti zahtevka. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe ZPP (prvi in drugi odstavek 19. čl. ZST-1).

5. Vrednost tožbe je razvidna iz zahtevka (denarni del zahtevka) in ocenljiva (nedenarni del zahtevka). Vrednost denarnega dela zahtevka (2. točka primarnega zahtevka in 3. točka podrednega zahtevka) znaša 9.625,20 EUR (39. čl. ZPP). Vrednost nedenarnega dela zahtevka je v tožbi napovedana na 9.625,20 EUR (drugi odstavek 44. čl. ZPP v zvezi z 22. čl. ZST-1). Vrednost primarnega zahtevka torej znaša 19.250,04 EUR (9.625,20 + 9.625,20 EUR)¹ . Enaka je vrednost podrednega zahtevka, saj tudi ta vsebuje denarni in nedenarni del. Od te osnove s količnikom 1 določena višina takse znaša 207,00 EUR (16. čl. ZST-1). Sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje torej za primarni zahtevek znaša 621,00 EUR (tar. št. 1111), sodna taksa za podredni zahtevek pa 207,00 EUR (tar. št. 1111 in tretji odstavek 18. čl. ZST-1).

6. Ker o zadevi ni bilo meritorno odločeno, ampak sta bila nedenarni del primarnega in podrednega zahtevka umaknjena, denarni del zahtevka pa deloma umaknjen deloma pripoznan, se taksna obveznost določi s količnikom 1 (tar. št. 1112). Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje torej že zgolj za primarni zahtevek znaša 207,00 EUR, kar je več kot je tožnica plačala. Sicer pa je pritožnica denarni zahtevek - delno je bil umaknjen, delno pripoznan - postavila tudi v podrednem zahtevku, zato se ne more uspešno sklicevati, da gre za isti zahtevek, kot se uveljavlja s primarnim zahtevkom. Če bi bilo takó, podrednega zahtevka ne bi postavljala. Pritožnica je umaknila del primarnega zahtevka in tudi del podrednega zahtevka.

7. Tožnica, ki ji je bila odmerjena taksa obveznost v višini 540,00 EUR (405 + 135,00 EUR), zaradi vračila sodne takse v višini 360,00 EUR pa je plačala zgolj 180,00 EUR sodne takse (540,00 - 360,00 EUR), do vračila sodne takse v višini 45,00 EUR, kar je zahtevala z vlogama z dne 12.9.2016 in 3.10.2016, ni upravičena. Njen predlog za vrnitev 45,00 EUR sodne takse je zato utemeljeno zavrnjen.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.

-------------------------------
¹ Da se vrednosti več spornih predmetov seštejejo, je določeno v 20. čl. ZST-1.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1999/2017
• VSC Sklep III Cpg 59/2021
• VSL Sklep I Cpg 398/2019