<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 52/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.52.2017
Evidenčna številka:VSL00000218
Datum odločbe:24.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Tanja Kumer (preds.), mag. Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tadeja Primožič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - izigranje upnikov - moralna načela - ničnost sporazuma - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - osebni stečaj - pravni interes

Jedro

Ugoditev zahtevku za ugotovitev ničnosti sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja ter neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli in temelji zato na nedopustni podlagi. Izbrisni zahtevek je posledica ugotovitve ničnosti sporazuma.

Ker se sodišče zaradi zmotnega zaključka o nepravočasni podaji toženkinih pripomb na izvedensko mnenje ni opredelilo do teh navedb, je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

Cenilno mnenje, ki ga v pravdi predloži stranka, nima teže izvedenskega mnenja, pridobljenega v pravdi, vendar pa ni nepomembno pri presoji, ali je izvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, jasno, izčrpno in nedvoumno, in kot tako zanesljiva podlaga za zaključek o dokazanosti odločilnih dejstev. Ker tudi stranka - tako kot sodišče - ni strokovnjak s področja, na katerega sodi dokazna tema, z vključitvijo strokovnjaka pridobi dejansko možnost za preveritev izvedenskega mnenja. Šele, ko se bo o ugotovitvah strankinega strokovnjaka izrekel izvedenec, bo mogoča ocena, ali je izvedensko mnenje pravilno in kot tako ustrezna podlaga za sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se v III., IV. in VI. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (1) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti sodne poravnave, sklenjene med tožencema pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, P 241/2010 z dne 6. 9. 2010 (I. točka izreka), (2) zavrnilo podredni zahtevek za ugotovitev, da navedena sodna poravnava prikriva darilno pogodbo in da nima učinka do tožnice glede njene terjatve do prvega toženca v višini 309.647,83 EUR s pripadki, in na dopustitev izvršbe za izterjavo navedene terjatve (II. točka izreka), (3) ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti notarskega sporazuma o delitvi skupnega premoženja SV-643/10 z dne 13. 9. 2010, sklenjenega med tožencema (III. točka izreka) in (4) zahtevku za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, izvedene v korist toženke na podlagi navedenega sporazuma, in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in vpisom solastninskih deležev tožencev vsakega do polovice (IV. točka izreka) ter (5) zavrnilo zahtevek za ugotovitev polovičnega solastninskega deleža toženca na skupnem premoženju, ki obsega nepremičnino ... (V. točka izreka). Tožencema je naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka (VI. točka izreka).

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom v novo sojenje.

Ker tožnica terjatve, ki jo ima zoper toženca, ni prijavila v stečajnem postopku, nima ne stvarnopravne ne obligacijske pravice na nepremičnini, ki bi ji bila kršena z nedovoljenim vpisom. Poleg tega je bila tožnici v stečajnem postopku priznana ločitvena pravica.

Celoten sklop zahtevkov je temeljil na očitku iz kazenske ovadbe in kazenskem postopku zoper A. A. in toženca. Kazenski postopek je bil ustavljen, ker je bilo dokazano, da so očitki neresnični. Osumljenca sta dokazala, da nista sklepala neveljavnih pogodb in da sta si oba intenzivno prizadevala vrniti posojilo. Ker ni bil izveden dokaz z vpogledom v sklep o ustavitvi postopka, sta bili storjeni bistveni kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ter kršeni 7., 8. in četrti odstavek 324. člena ZPP.

Tožnica je trdila, da gre za navidezni pravni posel, uveljavlja pa njegovo ničnost. Posledica navideznega posla je njegova neučinkovitost. Zahteve za ugotovitev ničnosti zavezovalnega in razpolagalnega posla v zakonu ni.

Opozarja na pomen odločb, ki varujejo njo kot zakonca in njeno originarno pridobljeno skupno premoženje. Prodaja celotne nepremičnine, ki spada v skupno premoženje, zaradi poplačila dolga enega od zakoncev predstavlja poseg v lastninsko pravico drugega zakonca.

Napačen je zaključek sodbe o ti. vrednejšem premoženju. Pri oceni vrednosti nepremičnin ni bila upoštevana vrednost po poskusnem vrednotenju GURS, niti izvensodno pridobljeno mnenje izvedenca X., niti listine. Ker sodišče ni upoštevalo mnenja izvedenca X., ki mu tožnica ni oporekala, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Ugotovitev sodbe, da sta metodi, ki ju je za ugotavljanje vrednosti uporabil izvedenec Y., preverljivi in življenjsko prepričljivi, sta v diametralnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama.

Ugotovitve izvedenca Y. so napačne. Napačno je stališče sodbe, da zaslišanje izvedenca ni bilo predlagano pravočasno. Izvedenec je celotno zemljišče parc. št. 695/1 k.o. Z ocenjeval kot gradbeno zemljišče, dejansko pa je pozidanega le polovica, v ostalem pa gre za kmetijsko in gozdno zemljišče. Ta del je bil vrednoten previsoko. Objekt na parc. št. 695/2 k.o. Z pa je bil vrednoten prenizko. Pritožnica je sklicujoč se na mnenje X. navedla, da je cena zemljišč na področju ... izredno padla. Gozdna zemljišča bi lahko ocenil le izvedenec za gozdove. Sodišče ni vpogledalo realiziranih prodajnih cen zemljišč družb D. d.o.o., R, d.o.o. in K. d.o.o.

Izvedenka ekonomske stroke predstavlja informativni dokaz, ker je sama zbirala informacije, ne da bi tožnica postavila trditve in predlagala dokaze. Argument sodbe, da so podatki, ki jih je predložila pritožnica, nerelevantni in neverodostojni ter da ni jasno, od kod jih je črpala, ni utemeljen. Sama je vse natančno obrazložila in dokumentirala ter predlagala zaslišanje A. A. in računovodkinje B. B., ki sta oba poznala poslovanje M. in N. Izvedenka ni upoštevala, da je bila vrednost vrednostnih papirjev absolutno prenizko ovrednotena, ker so bili med letom prodani za višjo od izkazane cene in ker je prišlo do spremembe vrednosti nepremičnin. Zaključek o stečaju družbe N., d. o. o., je napačen, ker so ravno visoke obveznosti družbe, ki so bile posledica neplačila naročnika večjega plovila, povzročile stečaj. Toženka ni mogla podati nasprotnih trditev in dokazov, ker jih tožnica ni ponudila. Izvedenka je zbirala nove listine, na drugi strani pa ni ugotavljala vrednosti plovil, ki so bila na leasing pogodbah.

Ovrednotenje poslovnega deleža M. ni pravilno, ker je preveč odmaknjeno od datuma 13. 9. 2010 in ne upošteva pomembnih dogodkov, ki so se zgodili v prvi polovici leta 2010, in sicer ocenjene vrednosti nepremičnine, ki jo je kupila družba M. z namenom izgradnje podzemne parkirne hiše in dveh poslovno - stanovanjskih objektov na tem zemljišču, in realizirane prodajne cene za delnice O., d.d., v maju 2010. Če bi izvedenka s temi podatki razpolagala, bi to upoštevala pri vrednotenju. Ker sodišče ni zahtevalo dopolnitve mnenja in upoštevalo listin v zvezi s podanimi navedbami, niti ni zaslišalo priče A. A., je storjena kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter 2., 7., 8. in četrti odstavek 324. člena ZPP.

Izvedensko mnenje je nepravilno tudi zaradi napačnega upoštevanja prilagoditev glede vrednosti neopredmetenih sredstev (ker niso upoštevani projekti za proizvodnjo plovil lastne blagovne znamke) in glede aktivnih časovnih razmejitev. Poštena vrednost lastniškega kapitala družbe N., d. o. o., tako znaša 19.900,00 EUR.

Pri vrednotenju pravic iz leasinga za avto ni upoštevano, da je toženec avto prodal in iz tega naslova prejel (zaokroženo) 53.000,00 EUR.

Pomembna je samo vrednost nepremičnega premoženja, ki ga je prejela vsaka od strank, ne pa višina bremen. Zaradi bremen ni vrednost nepremičnine nič manjša. Višina obremenitve za skupno premoženje je enakovredna, ostali dolgovi pa so toženčevi. Pritožnica ni dolžna prevzemati dolgov svojega partnerja.

V sodbi je izpostavljena hitrost sklepanja sporazuma, zanemarjeni pa so napori, ki sta jih toženec in A. A. v istem obdobju vložila z namenom povrnitve dolga do tožnice.

Napačen je tudi zaključek o večjem pomenu premoženja, ki je pripadlo toženki, čeprav gre za petnajst let star objekt, ki ni vzdrževan, visokega standarda pa dokazi ne potrjujejo.

Edini namen tožencev je bil ločiti premoženje na dva dela in olajšati postopke poplačil upnikov. Ne gre za privilegiranje toženkinega premoženjskega položaja in poslabšanje toženčevega.

Odločitev o stroških, naloženih zgolj toženki, je iz tega razloga napačna. Tožničin uspeh je samo 20 %.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Del pritožbenih navedb se nanaša na odločitev o zahtevkih, ki so bili zavrnjeni in niso predmet pritožbenega izpodbijanja. Ker niso pomembne za odločitev o pritožbi, v tej odločbi niso povzete.

6. Stališče sodbe o ničnosti sporazuma tožencev o delitvi skupnega premoženja, sklenjenega 13. 9. 2010 v obliki notarskega zapisa, temelji na ugotovitvah:

- da ima tožnica do toženca judikatno terjatev v višini 309.647,83 EUR s pripadki,

- da so bila prizadevanja za njeno izterjavo doslej neuspešna, ker je toženec neplačevit in je od leta 2013 v postopku osebnega stečaja,

- da sta toženca 6. 9. 2010 sklenila sodno poravnavo, s katero sta ugotovila obseg skupnega premoženja ter določila deleže na njem in na podlagi katere se je toženka vknjižila kot solastnica nepremičnine parc. št. 695/1 k.o. ... (družinska hiša A.), do 1/2,

- da sta nekaj dni zatem, tj. 13. 9. 2010 pred notarjem sklenila še sporazum o delitvi skupnega premoženja št. SV-643/10, s katerim sta si razdelila po sodni poravnavi ugotovljeno skupno premoženje tako, da je toženka prejela še preostali 1/2 solastninski delež nepremičnine parc. št. 695/1 k.o. Z., vso stanovanjsko in tehnično opremo v družinski hiši A. apartma v počitniški hiši ... in pravice iz pogodbe o finančnem leasingu št. 1879/08, sklenjene med tožencem in ... Leasing, d.o.o., za vozilo ..., do 1/2, toženec pa je prejel v izključno last nepremičnino parc. št. 695/2 k.o. Z., pravice iz poslovnega deleža v M. ..., d.o.o., poslovni delež v N., d. o. o., pravice iz pogodbe o leasingu glede vozila ... do 1/2, ter vse obveznosti iz poroštvenih pogodb in terjatve do tretjih,

- da je toženec prevzel nase glavnino dolgov, ki bremenijo skupno premoženje,

- da dejanska vrednost razdeljenega premoženja kaže, da premoženje ni porazdeljeno enakomerno,

- da vrednost nepremičnega premoženja, ki ga je na podlagi sporazuma dobila toženka, znaša 636.607,00 EUR, vrednost nepremičnega premoženja, ki je na isti podlagi pripadlo tožencu, pa 507.000,00 EUR,

- da je toženec prevzel premoženje z bremeni v vrednosti 6.696.639,00 EUR, toženka pa premoženje z bremeni v višini 109.000,00 EUR,

- da je toženka sredi leta 2010 izvedela za številne toženčeve dolgove, povezane s prevzemanjem poroštev za N., d.o.o., in da je sredstvo zavarovanja za te obveznosti skupno premoženje,

- da je glede na to, da je toženka prejela vrednejše premoženje in da je podana izrazita neekvivalenca glede pasive v toženkino korist, delitev imela za posledico poslabšanje toženčevega premoženjskega položaja.

7. Izpodbijana sodba zavzema stališče, da sta toženca s sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja hotela onemogočiti toženčeve upnike pri poplačilu iz specifičnega dela njunega skupnega premoženja, zlasti iz tistega, ki ga je za zavarovanje svojih terjatev ponudil sam toženec in da je sporazum, ki temelji na nedopustni podlagi, ničen. Posledično je utemeljen zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožnica nima ne stvarnopravne ne obligacijske pravice na nepremičnini, ki bi ji bila kršena z materialnopravno neveljavnim vpisom (in s tem smiselno uveljavljen očitek o neobstoju pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti sporazuma). Kot je ugotovljeno v sodbi, ima tožnik zoper prvega toženca judikatno terjatev, ki jo je neuspešno uveljavljal v izvršbi, ugotovitev ničnosti sporazuma pa mu bo odprla možnost za dosego poplačila iz premoženja, ki je bilo predmet pogodbenega razpolaganja. Dejstvo, da zoper prvega toženca teče postopek osebnega stečaja, ne vpliva na pravilnost stališča sodbe, da tožnikov pravni interes obstaja.1 Z opustitvijo prijave terjatve v postopku osebnega stečaja namreč terjatev ne preneha. Poleg tega pa toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nasprotovala tožnikovi navedbi, da je prijavil terjatev v postopku osebnega stečaja in da je stečajna upraviteljica terjatev priznala.

9. Neutemeljen je očitek bistvenih kršitev določb postopka, ki naj bi bile storjene z neizvedbo dokaza z branjem sklepa o ustavitvi kazenskega postopka. V sodbi je navedeno, da je sodišče prebralo listine v prilogah od B2 do B17, med njimi pa je tudi sklep o ustavitvi kazenskega postopka.

10. Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje na posledice navideznih poslov. Tožnik je zahtevek za ugotovitev ničnosti sporazuma o delitvi skupnega premoženja utemeljeval tudi s trditvijo, da sporazum vključuje razpolaganje z namenom oškodovanja upnikov. Ugoditev zahtevku temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli. Taka podlaga pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.2 Izbrisni zahtevek je posledica ugotovitve ničnosti sporazuma.

11. Pritožbene navedbe o potrebi po varstvu zakončevih lastninskih upravičenj glede skupnega premoženja na odločitev o utemeljenosti uveljavljenega zahtevka ne morejo vplivati. Toženka ima za varstvo svojega položaja kot skupne lastnice na razpolago druge pravne poti. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je toženki varstvo njenega premoženjskopravnega položaja zagotavljala že sodna poravnava, s katero je bilo ugotovljeno, da nepremičnini, ki sta predmet spornega sporazuma, predstavljata skupno premoženje tožencev, in da je toženkin delež 1/2.

12. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je za zaključek o enakomernosti razdelitve skupnega premoženja med toženca pomembna samo vrednost nepremičnega premoženja, ne pa tudi višina bremen. Pritožnica ga gradi na predpostavki, da so dolgovi, ki so ostali tožencu, njegovi in sama s svojim premoženjem zanje ne odgovarja. Vprašanje, ali gre za toženčeve dolgove ali za skupne dolgove zakoncev, je bilo v pravdi sporno, izpodbijana sodba pa se o tem ni izrekla.

13. Ker ni odgovorjeno na vprašanje, ali za dolgove, zavarovane z zastavnimi pravicami, s katerimi je obremenjena nepremičnina parc. št. 695/2 k.o. Z., odgovarja le toženec, ali gre za skupni dolg obeh tožencev, ni utemeljeno niti tožničino stališče iz odgovora na pritožbo, da za odločitev o nedopustni podlagi sporazuma zadostujejo že ugotovitve o obremenjenosti navedene nepremičnine. Če bi namreč toženka dokazala, da se obremenitev tožencu pripadle nepremičnine nanaša na njegove dolgove, višina obremenitve ne bi mogla vplivati na presojo o nedopustnosti podlage sporazuma.

14. Utemeljen pa je toženkin očitek o zmotni ugotovitvi vrednosti nepremičnin parc. št. 695/1 in 695/2 obe k.o. Z. Te ugotovitve v sodbi temeljijo na izvedenskem mnenju izvedenca gradbene stroke. Ob vročitvi pisnega izvedenskega mnenja sta bili pravdni stranki pozvani, da v 15 dneh podata morebitne pripombe in predloge (in bili opozorjeni na posledice iz 286.a člena ZPP). Toženka je pred iztekom danega roka vložila vlogo, v kateri je navedla, (1) da celotna parcela št. 695/1 k.o. Z. ni gradbeno zemljišče, ampak da gre deloma za kmetijsko in gozdno zemljišče, in da je ocena vrednosti tega dela zemljišča (po 9 EUR/m2) znatno previsoka, (2) da je izvedenec prenizko vrednotil poslovni del stavbe na parc. št. 695/2 k.o. Z., ter (3) da so podatki, na katerih je izvedenec temeljil oceno vrednosti m2 stanovanj oziroma poslovnih prostorov, težko primerljivi z nepremičninama, ki sta predmet izvedenskega dela, in svoje stališče natančneje obrazložila. Sklicevala se je na cenilno poročilo X. X., iz katerega izhajajo drugačni podatki o povprečni vrednosti primerljivih nepremičnin, opozorilo na previsoko ovrednotenje parc. št. 695/1 zaradi velikega deleža nezazidane površine in razmeroma velike stanovanjske površine, ter prenizko ovrednotenje parc. št. 695/2 zaradi nadpovprečne kvalitete gradnje. Predlagala je, naj se glede zelenih površin postavi izvedenec gozdarske stroke, prebere mnenje X. X. in se ga zasliši ter sooči z izvedencem Y., ter naj izvedenec dopolni mnenje; v primeru vztrajanja pri podanem mnenju pa naj sodišče postavi novega izvedenca.

15. Predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja in zaslišanje izvedenca je v sodbi zavrnjen z obrazložitvijo, da je bil podan prepozno. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da izven pravde pridobljenega mnenja X. X. ni upoštevalo, ker mu je okvir ocenjevanja v skladu s svojimi stališči postavila toženka in ne sodišče. Ker sta obe metodi vrednotenja, ki ju je uporabil izvedenec Y., preverljivi in življenjsko prepričljivi, ni bilo razloga za odreditev dopolnitve mnenja.

16. Predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma za njegovo zaslišanje je toženka podala v roku, ki ji ga je dodelilo sodišče. Ker se sodišče zaradi zmotnega zaključka o nepravočasni podaji pripomb ni opredelilo do teh navedb, je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ne da bi se o toženkinih pripombah v zvezi z ugotovitvami mnenja izrekel izvedenec, tudi ni mogoče preizkusiti pravilnosti zaključka o preverljivosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja. Argument sodbe v zvezi s cenilnim mnenjem X. X., ki ga je predložila toženka, je sicer pravilen, vendar pa ne zadosten za ustrezen odgovor toženki na njene pripombe. Cenilno mnenje nima teže izvedenskega mnenja, pridobljenega v pravdi, vendar pa ni nepomembno pri presoji, ali je izvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, jasno, izčrpno in nedvoumno, in kot tako zanesljiva podlaga za zaključek o dokazanosti odločilnih dejstev. Ker tudi stranka - tako kot sodišče - ni strokovnjak s področja, na katerega sodi dokazna tema, z vključitvijo strokovnjaka pridobi dejansko možnost za preveritev izvedenskega mnenja. Šele ko se bo izvedenec izrekel o ugotovitvah strankinega strokovnjaka, bo mogoča ocena, ali je izvedensko mnenje pravilno in kot tako ustrezna podlaga za sodbo.

17. V zvezi z izvedenskim mnenjem ekonomske stroke pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ta dokaz predstavljal informativni dokaz (in s tem smiselno kršitev razpravnega načela). Tožnica je za dokazovanje svoje trditve, da toženec s sporazumom dejansko ni pridobil nič oziroma je prejel manj vredno premoženje od premoženja, ki ga je po sporazumu prejela toženka, predlagala tudi dokaz z izvedencem ekonomske stroke, ki naj izračuna njuno vrednost. V tako oblikovanem dokaznem predlogu je bil vključen predlog za pridobitev podatkov v javno dostopnih bazah podatkov, ki jih je izvedenka potrebovala za oceno vrednosti podjetja.3 Izvedenka jih je smela pridobiti sama, lahko pa bi njihovo pridobitev zahtevala od sodišča. V tem primeru bi sodišče zahtevalo predložitev potrebnih listin od stranke, ki je predlagala izvedbo dokaza (in na njen predlog od nasprotne stranke, če so listine pri njej). Nenazadnje pritožnica pred izdelavo izvedenskega mnenja ni opozorila, da predložena listinska dokumentacija ne bo omogočala izdelave izvedenskega mnenja. Dejstvu, da je izvedenka sama pridobila podatke iz javno dostopnih baz, ni nasprotovala niti v prvih pripombah na podano mnenje. Šele po tožničinih navedbah, da bi toženka morala prej predložiti listine, ki jih je štela kot pomembne za oceno vrednosti podjetij, je navedla, da tudi tožnica ni predložila listin, ki bi omogočale opravo izvedenkine naloge. Zatrjevana kršitev razpravnega načela v opisanih okoliščinah ni podana.

18. Neutemeljeni so tudi pomisleki pritožbe v zvezi z vrednotenjem pravic iz leasinga. S sporazumom sta si toženca pravice iz leasinga razdelila na polovico. Kasnejši način izvrševanja teh pravic za odločitev v obravnavani zadevi ni pomemben.

19. Utemeljen pa je pritožbeni dvom o pravilnosti izvedenkinih ugotovitev o vrednosti poslovnih deležev v družbah M., d.o.o., in N., d. o. o.. Sledeč izvedenskemu mnenju je vrednost obeh deležev nič. Po seznanitvi z mnenjem je toženka predlagala dopolnitev mnenja in zaslišanje izvedenke, ker naj izvedenka ne bi upoštevala dogodkov, pomembnih za oceno, ki so se zgodili v prvi polovici leta 2010. Predlog za dopolnitev mnenja je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da je izvedenka ugotavljala vrednost skupnega premoženja na dan sklenitve sporazuma 13. 9. 2010 in zato navedbe v zvezi z vrednostjo premoženja pred tem datumom niso pomembne. Ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da podano mnenje temelji na zadnjih javno dostopnih podatkih na dan 31. 12. 2009, argument sodbe ni utemeljen. Dodatna argumenta sodbe o neupoštevnosti popravljenih bilanc, ki so jih izdelali toženkini strokovnjaki, in o stečajnem postopku, ki prav tako priča o slabem stanju ene od ocenjevanih družb, sama za sebe ne zadostujeta za zaključek, da je izvedensko mnenje kljub toženkinim pripombam jasno, izčrpno in nedvoumno.

20. Neutemeljeno je tudi tožničino stališče v odgovoru na pritožbo, da so toženkine navedbe o okoliščinah, ki vplivajo na pravilnost podane ocene v izvedenskem mnenju, prepozne, ker bi morale biti podane najkasneje do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Ker tožnica ni opredelila listin, ki naj služijo kot podlaga za mnenje in je tudi sodišče način izvedbe naloge prepustilo izvedencu, toženka do prejema izvedenskega mnenja ni mogla vedeti, na katerih podatkih bo temeljilo izvedensko mnenje. Navedbe o dejstvih, ki po njenem vplivajo na vrednotenje, a jih izvedenka ni upoštevala, in ki jih je toženka podala v roku za podajo pripomb, so bila zato podane pravočasno.

21. Ker se o obrazloženih toženkinih pripombah na izvedenski mnenji gradbene in ekonomske stroke izvedenca nista izrekla, ugotovljena dejstva ne dajejo zanesljive podlage za ključno ugotovitev izpodbijane sodbe, da je toženka prejela vrednejše premoženje.

22. Po dopolnitvi dokaza z izvedencem(a) bo potrebna nova odločitev o potrebnosti izvedbe ostalih dokazov, ki jih je predlagala toženka, a niso bili izvedeni. Glede na to se o utemeljenosti v zvezi s tem podanih očitkov v tej odločbi ni treba izreči.

23. Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v ugodenem in stroškovnem delu (II., IV. in VI. točki izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem gradbene stroke, če bo treba, pa tudi izvedenke ekonomske stroke, ter pozove izvedenca k dopolnitvi mnenj in odgovoru na toženkine pripombe. Ob upoštevanju stališč sodne prakse naj oceni, ali bo za zagotovitev strankine pravice do sodelovanja pri izvajanju dokazov zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno izvedenčevo zaslišanje. Ocena, da je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, bo mogoča šele, ko bo izvedenec podal obrazloženo mnenje o pritožničinih pripombah.

24. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
1 Prim. sklep VSL I Cpg 972/2016 z dne 9. 2. 107 ter sodbo in sklep VSL I Cpg 102/2017 z dne 21. 2. 2017.
2 Prim. sodbo VS RS II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015 in tam navedeno sodno prakso.
3 V nasprotnem primeru bi moralo sodišče tožnico v okviru materialnoprocesnega vodstva opozoriti na to pomanjkljivost.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 39
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 285, 286, 286a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMzY4