VSL Sklep Cst 443/2017

Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da so ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP podane le v primeru, kadar gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki je kot tako umeščeno v KZ-1.

Ustaljena sodna praksa je že zavzela stališče, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik z navedbo, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, torej ne za kaznivo dejanje, zaradi katerega po določbi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni mogoč. Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev je po KZ-1 namreč umeščeno med kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost in ne med kazniva dejanja zoper premoženje in zoper gospodarstvo. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa, smiselno tako, da se izda sklep o odpustu obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je po poteku preizkusnega obdobja skladno s četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP po uradni dolžnosti preverilo, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in na podlagi podatkov kazenske evidence ugotovilo, da je bil dolžnik v teku preizkusnega obdobja s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru I K 21908/12 dne 14. 4. 2014 pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja kršitve pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, izrečena mu je bila pogojna obsodba in kazen zapora s preizkusno dobo treh let. Z vpogledom v predmetno sodbo pa je ugotovilo, da je stečajni dolžnik kot samostojni podjetnik navedeno kaznivo dejanje storil s tem, da delavki ni izplačal sorazmernega dela regresa za leti 2009 in 2010 ter prispevkov za obvezno zavarovanje v obdobju od decembra 2009 do maja 2010 in da je to storil v korist svojega premoženja.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da so ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP podane le v primeru, kadar gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki je kot tako umeščeno v KZ-1.

6. Ustaljena sodna praksa (Cst 208/2016, Cst 19/2016, Cst 656/2015, Cst 517/2014, Cst 411/2014, Cst 123/2014) je že zavzela stališče, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.

7. Iz zgoraj opisanega dejanskega stanja, na podlagi katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 pa nedvomno izhaja, da je bilo dejanje storjeno v škodo premoženja delavke dolžnika kot samostojnega podjetnika. Korelat pridobljeni premoženjski koristi dolžnika je namreč oškodovanje delavke, torej dejanje proti njenemu premoženju. Glede na razlago sodne prakse gre torej za kaznivo dejanje zoper premoženje v smislu 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8. Ker tudi pritožnik ne zatrjuje, da so se do poteka preizkusnega obdobja 19. 4. 2017 iztekli pogoji za izbris obsodbe na podlagi zakonske rehabilitacije, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

9. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), po tem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

15.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 388/2014
• VSL sklep Cst 13/2015
• VSL sklep Cst 432/2015