VSL Sodba IV Cp 1311/2017

Jedro

V družinskih zadevah je treba upoštevati korist otroka v vseh razmerah in položajih, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Sodišče prve stopnje je korist otroka ugotavljalo s pomočjo dveh strokovnjakov, in sicer izvedenke klinično psihološke stroke in centra za socialno delo. Upoštevalo je tudi otrokovo željo, saj je ugotovilo, da je deklica dovolj zrela in sposobna jasno izraziti svojo željo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo mladoletno A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici (I. točka izreka). Tožencu je naložilo plačilo skupne preživnine v znesku 3.150,00 EUR za čas od 14. 5. 2015 do 2. 11. 2016. Za čas od 2. 11. 2016 do pravnomočnosti sodbe mu je naložilo plačilo razlike med začasno določeno preživnino s sklepom o začasni odredbi 5. 12. 2016 in preživnino določeno s sodbo v znesku 30,00 EUR mesečno. Od pravnomočnosti sodbe dalje mu je naložilo plačevanje preživnine v višino 180,00 EUR mesečno (II. točka izreka). Odločilo je, da stiki med tožencem in A. potekajo vsak drugi vikend od petka od 17.00 ure do nedelje do 18.00 ure ter med prazniki in počitnicami, ki jih A. preživlja polovico pri tožnici in polovico pri tožencu (III. točka izreka). V preostalem delu je sodišče tožbeni zahtevek tožeče in zahtevek tožnika po nasprotni tožbi zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec in uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge. Navaja, da že ves čas postopka izpostavljala sporno okoliščino pri tožeči stranki, ki je zloraba alkohola tako pri tožnici kot pri njenem izvenzakonskem partnerju. Sodišče je to dejstvo zminimaliziralo in nekritično sledilo poročilu centra za socialno delo in mnenju izvedenke, izjavo priče Š. A. pa je ocenilo zgolj kot laično mnenje priče. Zaključek sodišča, da alkohol ni problem v A. okolju, je zmoten. 5. 4. 2017 je toženec na govorilnih urah od razredničarke izvedel, da je A. sošolka povedala, da A. uživa alkohol. Toženec v potrditev prilaga zapisnik CSD X z 10. 4. 2017. Navedena informacija je ključna za presojo otrokove koristi oziroma pri presoji vprašanja primernosti okolja, v katerem otrok živi. Izvedenka in sodišče sta spregledala opozorilo toženca, da je že videl A. piti alkohol v prisotnosti tožničinega partnerja. A. je trenutno v najbolj občutljivih letih, v katerih sta nadzor staršev in primerna vzgoja ključnega pomena. Stališče izvedenke se na podlagi splošno znanih dejstev o najstnikih izkaže kot strokovno zmotno. Sodišče je odločitev nekritično oprlo na željo A., da bi živela pri materi, pri čemer ni presojalo A. koristi, ampak zgolj njene želje. A. trenutno že dve leti živi pri tožnici, neustreznost vzgoje in okolja pa se odražata na njenem obnašanju in šolskem uspehu. Sodišče je tudi nekritično sprejelo tožničine razloge za SMS sporočilo s 27. 3. 2016.

Tudi glede obsega stikov je sodišče nekritično sledilo želji A., odločilo pa je tudi v nasprotju z izvedeniškim mnenjem. Toženec ne vidi razlogov, zakaj se stiki ne bi izvrševali tudi med tednom. A. je v času, ko je toženka v službi v popoldanskem času, sama doma oziroma je prepuščena tožničinemu novemu partnerju. V tem času bi toženec z veseljem skrbel zanjo. Stalna prisotnost enega od staršev je v najstniškem obdobju posebej pomembna.

Tudi potrebe, ki jih je sodišče priznalo za A., so pretirane. Stroški šolskih potrebščin, predstav in izletov v višini 35,00 EUR so pretirani. Prav tako je pretiran strošek inštrukcij. Toženec ocenjuje, da lahko ta strošek znaša maksimalno 15,00 EUR mesečno. Toženec zanika tudi strošek napitkov in čajev v višini 50,00 EUR. Ta strošek ni z ničemer izkazan in je hkrati nepotreben. Neizkazan je tudi strošek računalnika v višini 12,00 EUR. Toženka ni z ničemer izkazala, da bi A. imela v lasti svoj računalnik. Če gre za računalnik, ki pripada vsem v družini, pa je treba te stroške razdeliti med vse člane. Posledično je previsoko prisojena tudi preživnina v znesku 3.150,00 EUR za obdobje od 14. 5. 2015 do 2. 11. 2016.

Izpodbija tudi stroške postopka. Stroški izvedenke so skupni stroški postopka, za katere je prav, da jih pravdni stranki trpita po enakih delih, saj je bilo izvedensko mnenje potrebno zaradi odločitve o dodelitvi otroka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Temeljna zapoved našega družinskega prava je, da je treba upoštevati korist otroka v vseh razmerah in položajih, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. To je prvostopenjsko sodišče po oceni pritožbenega sodišča tudi storilo. Sodišče prve stopnje je korist otroka ugotavljalo s pomočjo dveh strokovnjakov, in sicer izvedenke klinično psihološke stroke V. S. in centra za socialno delo. Upoštevalo je tudi otrokovo željo, saj je ugotovilo, da je deklica A. dovolj zrela in sposobna jasno izraziti svojo željo. Da je A. dovolj stara in je sposobna jasno artikulirati svoje preference, izhaja tudi iz izvedeniškega mnenja izvedenke V. S. (list. št. 95). Mnenje izvedenke in centra za socialno delo je, naj se deklica zaupa v varstvo in vzgojo materi. Taka je tudi dekletova želja, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo in pri tem presojalo predvsem, kaj je dekličina korist, ter je ni prezrlo zaradi dekličinih želja, kot neutemeljeno očita toženec v pritožbi.

5. Toženec v pritožbi (kot že prej, tekom postopka) očita, da gre pri tožnici in pri njenem zunajzakonskem partnerju za zlorabo alkohola in izpostavlja vprašanje primernosti okolja, v katerem deklica živi (to je pri materi). Dogodkov, ob katerih naj bi osebe, ki jih toženec konkretno ne imenuje, videle tožnico oziroma njenega izvenzakonskega partnerja piti alkohol v prisotnosti A., toženec ne konkretizira, zato ne morejo zavreči zaključkov, ki jih je napravilo prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenke V. S. in centra za socialno delo, ki sta bila s sumi, ki jih je izrazil toženec, seznanjena. Izvedenka je pred izdelavo izvedeniškega mnenja opravila razgovor s socialno delavko na centru za socialno delo X ter s pedagoginjo na osnovni šoli, ki jo deklica obiskuje. Izvedenka je preverila očitek toženca o zlorabi alkohola in vendar je prišla do zaključka, da alkohol ni problem v A. okolju¹ .

6. Toženec sedaj v pritožbi ne zatrjuje (le), da prihaja do zlorabe alkohola v okolju kjer A. živi, ampak trdi tudi, da A. uživa alkohol. Pritožbi je priložil zapisnik Centra za socialno delo X z dne 10. 4. 2017.² Iz priloženega zapisnika (B9) izhaja, da je A. razredničarka tožniku povedala, da ji je učiteljica matematike povedala, da ji je neka A. sošolka povedala, da A. pije alkohol. Tožnik je na CSD navedel, da je to izvedel tudi drugje. Že prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da toženec svojih navedb ne konkretizira, splošne navedbe o alkoholu pa je ovrgla izvedenka, ki je pregledala pravdni stranki, deklico ni opravila dodatne razgovore, tako na šoli, kot tudi na CSD.

7. Ob dejstvu, da je bila tekom postopka postavljena izvedenka kliničnopsihološke stroke, ki je deklico pregledala, opravila razgovore s predstavniki centra za socialno delo in šolo, ki so imeli prav tako stik z obema pravdnima strankama in A., bi moral toženec ponuditi prepričljive dokaze, da prihaja v okolju, kjer A. živi, do zlorabe alkohola, kar na A. škodljivo vpliva. Glede ostalih navedb iz zapisnika CSD X oziroma toženčevih trditev o tem, kakšna je pravilna vzgoja adolescentov, pa pritožbeno sodišče opozarja na izvedeniško mnenje izvedenke V. S. (na list. št. 95), v katerem izvedenka ugotavlja, da bi lahko toženčevo vztrajanje pri pretiranih tradicionalnih stališčih, zlasti če v normalnih razvojnih pojavih v običajnem mladostniškem vedenju vidi odklone, to postalo obremenjujoče za osebnostni razvoj dekleta.

8. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja ima A. zaradi konflikta med staršema precejšnjo stisko, ki jo skuša ublažiti z izogibanjem in umikanjem v pasivnost in potiskanjem bolečih čustev iz zavesti. Psihično bolečino je skušala ublažiti s poskusom samopoškodovalnega vedenja. Neugodne posledice ima tudi njeno tolaženje s hrano. Oče izvaja na deklico konstantne pritiske s pripombami čez mater in ne zmore kontrolirati svoje jeze na dekličino mater, kar otrok težko prenaša in to za otroka ni dobro. Izvedenka je ocenila tudi, da je bolj koristno, da je deklica popoldne sama doma, kot pa da bi jo nadziral oče, kot to sam predlaga. Po oceni izvedenke je A. (oz. otroci njene starosti) sposobna poskrbeti sama zase in očetovega nadzora ne potrebuje. Konstantni pritiski s pripombami čez mater, ki jih otrok težko prenaša, za otroka ne le niso dobri (kot ugotavlja izvedenka) ampak mu po oceni pritožbenega sodišča škodijo.

9. Stiki med deklico in očetom že nekaj časa potekajo na vsakih štirinajst dni tako, da deklica preživi z očetom vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje zvečer. Deklica predlaga, da bi stiki tako potekali tudi v prihodnje, toženec pa želi stike tudi med tednom, čemur deklica in mati nasprotujeta. Toženec meni, da so stiki med tednom potrebni zaradi nadzora. Meni, da ni nobenih razlogov, da ne bi stiki potekali tudi med tednom. Njegova ocena je zmotna. Ravno deklica zavrača stike med tednom. Da bi bili stiki med tednom potrebni zaradi nadzora, pa je prepričljivo ovrgla izvedenka. Toženčevi pritožbeni argumenti o strokovno zmotnem stališču izvedenke o vzgoji adolescentov, ki da naj bi jih bilo potrebno ves čas nadzorovati, niso prepričljivi.

10. Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavlja določba 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), podlago za preživninsko obveznost pa določba 123. člena ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, v primeru preživnine pa sodišče vodi otrokovo korist, tako, da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Pri odločanju o višini preživnine gre za rezultat vrednotenja oziroma za določitev "prave mere". Sojenje ne sme biti arbitrarno, zato se sodišče na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori zgolj okvirno. Upošteva tudi splošno znana dejstva ter posebnosti konkretnega otroka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča vse navedeno storilo.

11. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da znašajo A. mesečne preživninske potrebe 315,00 EUR. Obrazložitev sodišča ni arbitrarna, ampak gradi na objektivizirani podlagi (18. točka obrazložitve). Razloge pritožbeno sodišče sprejema. Stroški, ki jih je priznalo prvostopenjsko sodišče niso visoki, obratno, nizki so. A. ima tudi določene dodatne stroške, ki jih drugi otroci njene starosti v povprečju nimajo. S preveliko težo se spopada tako, da hodi na vodeno telovadbo, ki predstavlja strošek tako glede vadbe same kot tudi glede določenih napitkov, ki jih mora po navodilih uživati. Pritožbeno sodišče strošek in višino, ki ga je priznalo prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem, v celoti sprejema. Poleg tega, ima A. nekoliko težav z učnim uspehom, saj je imela v preteklosti negativno oceno pri angleškem jeziku, ki jo je že popravila. Potrebovala je inštrukcije. Ker znaša ura inštrukcije 15,00 EUR, A. pa ima trikrat mesečno eno do dve uri inštrukcij, je tudi strošek za inštrukcije v višini 30,00 EUR mesečno, kot je priznalo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča ustrezen. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno upoštevalo tudi strošek za računalnik ter šolske potrebščine, kar oboje po splošno znanih kriterijih nastopi kot strošek ob rednem šolanju v priznani višini, ki ni pretirana.

12. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Toženec v pritožbi izpostavlja, da bi morala kriti stroške izvedenca oba, saj je bil izvedenec postavljen zaradi ugotavljanja koristi skupnega otroka.

13. Po določilu 413. člena ZPP lahko sodišče v sporih v razmerjih med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da sta tožbo za dodelitev otroka, stikov in določitev preživnine vložila oba starša, ureditev razmerij med njima pa je bila v otrokovo korist. Zato je odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. Pri postavitvi izvedenca je vztrajal toženec. S svojimi trditvami o neprimernosti tožnice za dodelitev otroka zaradi zlorabe alkohola in o njenem škodljivem vplivu na razvoj otroka, ni uspel. Njegove trditve je prepričljivo ovrgla izvedenka klinično psihološke stroke, zato je prav, da izvedbo dokaza, s katerim je skušal dokazati svoje trditve, s katerimi je skušal očrniti tožnico, krije toženec sam.

14. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Tožnica in njen novi partner sta očitke o zlorabi alkohola zanikala.
² V skladu z določilom 414. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko stranke v postopku o zakonskih sporih ter v sporih iz razmerja med starši in otroki navajajo nova dejstva in dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena zakona in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena zakona.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 2895/2017
• VSL Sklep IV Cp 1622/2018
• VSL sodba IV Cp 1932/2015