<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 592/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.592.2017
Evidenčna številka:VSL00000670
Datum odločbe:13.07.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Marko Brus (preds.), Magda Teppey (poroč.), Ladislava Polončič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka

Jedro

V izreku izpodbijane sodbe tožbeni zahtevek, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ni konkretno določen. Izrek sodbe je zato nerazumljiv.

Ker je odpoved tožbenemu zahtevku dokončna in se na podlagi le-te šteje, da je o tožbenem zahtevku meritorno odločeno, se lahko tožeča stranka tudi po tem, ko je umaknila tožbo, odpove tožbenemu zahtevku. Ker se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, kljub temu, da sta pritožnici tožbeni zahtevek med postopkom pripoznali, niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznava tožbenega zahtevka, ki ga več ni, nima nobenega učinka.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Pogodba o prevzemu dolga z dne 15. 11. 2015 sklenjena med B. d. d., Celje, sedaj A. d. d., Ljubljana, S. d. o. o., Kamnik, D. d. o. o., Vrhnika in I. S., Notranje Gorice je nična in nima pravnih učinkov.

2. Pogodba o kratkoročnem kreditu št. 081418/0 z dne 12. 11. 2013 sklenjena med B. d. d., Celje, sedaj A. d. d., Ljubljana, S. d. o. o., Kamnik in M. M., Notranje Gorice je nična in nima pravnih učinkov.

3. Pogodba o kratkoročnem kreditu št. 081592/6 z dne 28. 11. 2013 sklenjena med B. d. d., Celje, sedaj A. d. d., Ljubljana in S. d. o. o., Kamnik je nična in nima pravnih učinkov."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi v imenu ljudstva, ker se je tožeča stranka z vlogo z dne 13. 9. 2016 odpovedala tožbenemu zahtevku ter je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (prvi odstavek 317. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/7 in 45/08, v nadaljevanju ZPP).

2. Zoper sodbo sta identični pritožbi vložili tretje tožena in četrto toženi, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, naj izpodbijano sodbo razveljavi in izda sodbo na podlagi pripoznave ter ugodi tožbenemu zahtevku, v delu, ki se nanaša nanju. Podredno sta predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožnika navajata, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj je izrek sodbe nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo, nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe. Navedeni razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi pa so nejasni in med seboj v nasprotju. Podano je tudi nasprotje med odločilnimi dejstvi in tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami.

4. Pritožnika navajata, da sta šele iz obrazložitve sodbe izvedela, da se je tožeča stranka 13. 9. 2016 odpovedala tožbenemu zahtevku. Ker je tožeča stranka 14. 7. 2016 umaknila tožbo, se po tem ni mogla odpovedati tožbenemu zahtevku, saj je s svojim tožbenim zahtevkom že razpolagala in nove vloge s strani tožeče stranke več niso dovoljene. Ker izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati, sodišče odpovedi tožbenemu zahtevku ne bi smelo upoštevati. Pritožnika sta umiku tožbe nasprotovala, saj je tožeča stranka vložila umik tožbe potem, ko so se tožene stranke z vložitvijo odgovora na tožbo spustile v obravnavanje glavne stvari in sta pritožnika pripoznala tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na pripoznavo tožbenega zahtevka na strani pritožnikov brez odlašanja izdati sodbo na podlagi pripoznave in ugoditi tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na pritožnika.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pravilne so pritožbene navedbe, da je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. toćke drugega odstavka 339. člena ZPP. V izreku izpodbijane sodbe tožbeni zahtevek, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ni konkretno določen. Izrek sodbe je zato nerazumljiv.

7. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev postopka v zvezi z upoštevanjem dispozitivnega razpolaganja tožeče stranke z zahtevkom v obravnavanem postopku.

8. Tožeča stranka je v obravnavanem primeru dne 13. 7. 2016 umaknila tožbo (proc. dej. 19), nato pa se je z izjavo z dne 13. 9. 2016 odpovedala tožbenemu zahtevku (proc. dej. 24).

9. Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ko so jih postavile v postopku. Če je tožba umaknjena, sodišče tožbo zavrže. Če se tožeča stranka odpove tožbenemu zahtevku pa tožbeni zahtevek zavrne.

10. Pri umiku tožbe se šteje, kot da tožba proti stranki, proti kateri je bila umaknjena, sploh ni bila vložena (četrti odstavek 188. člena ZPP). Umik tožbe nima učinkov zunaj konkretne pravde in nima učinka pravnomočnosti. Tožeča stranka lahko enako tožbo vloži znova.

11. Pri odpovedi tožbenemu zahtevku pa se šteje, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Odpoved zahtevku pomeni tožnikovo izjavo, da njegov zahtevek ni utemeljen. Če pride do odpovedi zahtevku, to pomeni, da spora med strankama ni več, zato tudi ni več razloga za sodni postopek in za izdajo drugačne sodbe. V tem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja, to je brez ugotavljanja dejstev in brez uporabe materialnega prava, izda sodbo na podlagi odpovedi (prvi odstavek 3. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP). Odpoved zahtevku povzroči pravnomočno odločitev o spornem zahtevku. Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke (drugi odstavek 317. člena ZPP).

12. Izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku ima širše posledice od izjave o umiku tožbe. Ker je odpoved tožbenemu zahtevku dokončna in se na podlagi le-te šteje, da je o tožbenem zahtevku meritorno odločeno, se lahko tožeča stranka tudi po tem, ko je umaknila tožbo, odpove tožbenemu zahtevku. Ker se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, kljub temu, da sta pritožnici tožbeni zahtevek med postopkom pripoznali, niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, kot zmotno navajata pritožnici. Pripoznava tožbenega zahtevka, ki ga več ni, nima nobenega učinka. Sodišče prve stopnje je ravalo pravilno, ko je na podlagi izjave tožeče stranke o odpovedi tožbenemu zahtevku izdalo sodbo na podlagi odpovedi.

13. Ker je kršitev postopka, ki jo je sodišče zagrešilo s tem, da v izreku ni konkretiziralo vsebine tožbenega zahtevka, glede na njeno naravo lahko odpravilo pritožbeno sodišče samo, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka (6. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/1, 188, 316, 317, 317/1, 317/2, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358/1, 358/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMDY2