VSL Sklep II Cp 377/2017

Jedro

V preteklosti dejansko in pravno - s pogodbo - izvedeno delitev solastne hiše z zemljiščem, ki v javnih evidencah ni zabeležena, je sodišče zaključilo z evidentiranjem delitve v javnih knjigah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nepremičnina parc. št. 2 k.o. X. , ki je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnina udeležencev, vsakega do 1/2 nerazdelno, s Pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja z dne 13.4.1977 v naravi dejansko in pravno že razdeljena. Obstaja dejanska etažna lastnina (udeleženca sta si razdelila vse prostore v hiši in zemljišče), ki v zemljiški knjigi in katastru ni evidentirana. V postopku delitve je zato izvedlo le še zaključno fazo prej sporazumne delitve:

- predlagateljici lasten del hiše je evidentiralo kot posamezen del 1, ID znak 001, nasprotnemu udeležencu lasten del hiše pa kot posamezen del 2, ID znak 002;

- predlagateljici lastno zemljišče je evidentiralo s parc. št. 9 k.o. X. , nasprotnemu udeležencu lastno zemljišče s parc št. 8 k.o. X , zemljišče pod stavbo (splošen skupni del) pa s parc. št. 7 k.o. X. z deležem do 1694/2803 v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ID znak 001 in deležem do 1109/2308 v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ID znak 002.

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Meni, da bi morala biti odločitev oprta na izvedensko mnenje izvedenca A. A. in mnenje izvedenca B. B.. z dne 1.4.2015. Povzema vsebino predloga za delitev in vsebino svojega odgovora na predlog. Sklicuje se na vsebino sklepa o postavitvi izvedenca z dne 30.11.2012. S tem sklepom je bila odrejena: - cenitev nepremičnine 2 k.o. X in izdelava mnenja o fizični deljivosti nepremičnine, upoštevajoč tudi predlagateljičino zahtevo po upoštevanju sporazuma iz leta 1977; - izdelava elaborata delitve, če bo fizična delitev možna. Zahtevana je bila ugotovitev o možnosti delitve skladno z določbo 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Izvedenec A. A. je ugotovil, da je fizična delitev možna. Natančno povzema izvedenčeve ugotovitve o obsegu nepremičnine, ki jo udeleženca uporabljata. Povzema vsebino pripomb na izvedensko mnenje in izvedenčeve odgovore na te pripombe. Sklicuje se tudi na pripombe, ki sta jih imela udeleženca na dopolnitev mnenja. Ocenjuje, da na zaključku obravnavanja izvedenčevega dela stranki nista imeli pripomb in bi moralo biti izvedenčevo mnenje upoštevano. Pripombo, ki jo je predlagateljica podala po sedmih mesecih (7.10.2015), ocenjuje za neutemeljeno. Vsebino predlagateljičine vloge povzema in trditve iz te vloge argumentirano zavrača. Meni, da je sodišče s sklepom z dne 30.11.2012 izvedencu odredilo točno táko nalogo, kot so jo predlagateljičine trditve terjale. Povzema odgovore izvedencev na predlagateljičine vloge. Ocenjuje, da sta izvedenca korektno opravila svoje delo, predlagateljica pa na njun izdelek sedem mesecev ni imela pripomb. Zastavljanje nove naloge izvedencu mag. B. B. označuje za nepotrebno, kar argumentira s številčnimi podatki iz mnenja izvedenca A. A. Ocenjuje, da izvedencu novo odrejena parcelacija nasprotuje solastninskim deležem in sporazumu iz leta 1977; 1/2 solastninski delež, ki je vpisan v zemljiški knjigi, ni upoštevan. Opozarja, da nobena od strank ni zatrjevala, da je bila leta 1977 ustanovljena etažna lastnina. Citira pojem "pas", kakor je pojasnjen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Opozarja, da je izvedenec odmeril nepravilni pravokotnik oz. trapez. Ni upoštevana v postopku postavljena zahteva, da se nejasen sporazum iz leta 1977, ki si ga vsaka stranka razlaga po svoje, razlaga v škodo predlagateljice, ki ga je zapisala. Nasprotuje stališču, da tudi odmera družbe C. d.o.o. dokazuje vsebino sporazuma. Parcelacija je bila izdelovana na predlagateljičin predlog. Ne soglaša, da je delitev iz leta 1977 funkcionalna. Ni upoštevano, da je najmanj meter širok pas dejansko javna cesta in bo vozilo še vedno parkirano deloma na cesti. Nasprotni udeleženec nima parkirnega prostora, predlagateljica pa je dobila zanjo neuporaben del parcele. Ker je postavila nadstrešek za parkiranje avtomobila, na ta del nima normalnega dostopa iz vzhodne stani. Višina robnikov ne odraža delitve, saj je bila uporaba spornega dela parcele po letu 1977 vseskozi sporna. Zatrjuje procesno kršitev, ker pripombe nasprotnega udeleženca z dne 3.10.2016 na izvedensko poročilo izvedenca mag. B. B. z dne 9.9.2016 niso bile vročene izvedencu, da bi nanje odgovoril. Nasprotni udeleženec je zelo bolan in bo v kratkem potreboval invalidski voziček, zato bi mu prav prišel sporni del parcele, na katerem bi si lahko naredil klančino na vzhodni balkon. Opozarja, da nobena od strank ni imela pripomb na B. B. izvedensko mnenje z dne 1.4.2015, zato bi sodišče to mnenje moralo uporabiti.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V začetni fazi tega nepravdnega postopka sodišče prve stopnje ni imelo stališča do pravne narave in pravnih posledic dne 13.4.1977 sklenjene Pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja (v nadaljevanju Pogodba 1977). S sklepom o postavitvi izvedencev z dne 30.11.2012 (list. št. 29-30) je izvedencu gradbene stroke A. A. - poleg cenitve nepremičnine - naložilo nalogo, da poda mnenje o možnosti fizične delitve nepremičnine ob upoštevanju solastniških deležev, pa tudi, da upošteva predlagateljičin predlog, da se delitev opravi na podlagi sporazuma iz leta 1977. Pravilen je pritožbeni zaključek, da bi na osnovi takega pristopa oz. izvedenčevega mnenja sodišče lahko izvedlo delitev na podlagi 70. čl. SPZ¹ . Izvedenec je nalogo opravil - k delu je pristopil skladno z napotki sodišča. Podal je mnenje o fizični deljivosti nepremičnine, po izdelavi mnenja pa odgovarjal na številne pripombe obeh udeležencev postopka in mnenje dopolnjeval. Da je s Pogodbo 1977² nepremičnina fizično (v naravi) že razdeljena, kar predlagateljica trdi že od samega začetka tega postopka, se je izkazalo šele na osnovi izvedenskih mnenj (izvedenca A. A. in mag. B. B. z dne 1.4.2015), zlasti pa na osnovi dne 5.7.2016 izvedenega ogleda. Šele na osnovi teh dokazov si je prvostopenjsko sodišče lahko razložilo vsebino Pogodbe 1977 in prišlo do spoznanja, da sta stavba in zemljišče okrog nje v celoti razdeljena. Listinski dokazi, ki sta jih predložila udeleženca (fotografije, mapne kopije, skica pozicij iz pogodbe...), sami po sebi razumevanja Pogodbe 1977 niso omogočali. Stranki sta svoja stališča sicer opredeljevali v številnih vlogah, vendar jedra problema nista uspeli izluščiti oz. razumljivo prikazati. Šele na osnovi izvedenskega mnenja izvedenca A. A. in ogleda je sodišče prve stopnje ugotovilo jedro problema. Šele z izvedbo teh dveh dokazov se je prepričalo, da je nepremičnina razdeljena, da udeleženca nepremičnino skladno z delitvijo uživata, da pa se že dalj časa borita za posest oz. sporno zemljišče severovzhodno od hiše.

6. Pritožnik zelo natančno povzema A. A. izvedensko mnenje o možnosti fizične delitve nepremičnine. Pri tem povsem spregleda ugotovitev, da je nepremičnina v naravi že fizično razdeljena in da je predmet postopka zgolj evidentiranje delitve stavbe v zemljiški knjigi in zemljišča v katastru. Sodišče prve stopnje je zelo plastično prikazalo, da gre za navidezno solastnino: delitev, ki je bila s Pogodbo 1977 dejansko in pravno izvedena, v javnih evidencah ni zabeležena. Pravilno je navedlo, da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo, saj se šele po uveljavitvi SPZ postopki delitve zaključujejo z evidentiranjem delitve v javnih knjigah.

7. Skoraj vsi pritožbeni razlogi se nanašajo na A. A. izvedensko mnenje: ga v veliki meri povzemajo in analizirajo, povzemajo pripombe, ki sta jih stranki podali na mnenje. Ti pritožbeni razlogi ne terjajo odgovora, ker A. A. mnenje ni uporabljivo. Nepremičnina je v naravi razdeljena, zato je nepomembno, kakšno delitev je izvedenec predvidel. Sodišče prve stopnje je na osmi strani sodbe pojasnilo, da A: A. izvedensko mnenje in na njegovi podlagi predvidena parcelacija izvedenca mag. B. B. iz tega razloga nista uporabljiva.

8. Izpodbijani sklep je izredno sistematičen. Sodišče prve stopnje je najprej opredelilo predmet delitve, nato pa dilemo oz. jedro spora: navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (kar trdi predlagateljica) ali solastnina - nerazdeljena solastna nepremičnina (kar trdi nasprotni udeleženec). V nadaljevanju se je opredelilo, da Pogodba 1977 vsebuje natančne opis fizične delitve celotne stavbe in zemljišča, zato sta stavba in zemljišče v naravi pravno in dejansko že razdeljena. Ugotovilo je, da je bila Pogodba 1977 pravno veljavno sklenjena in da jo dopolnjuje sodba Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani opr. št. VI P 741/79 z dne 5.4.1979. Razumljivo je podalo razlago Pogodbe 1977, zlasti vsebino med strankama spornega določila glede delitve zemljišča SV od hiše.

9. S pritožnikovo razlago Pogodbe 1977 ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je z razlago izvedenčeve skice z dne 9.9.2016 (skica je sestavni del izpodbijanega sklepa) pojasnilo lokacijo trimetrskega pasu, o katerem je govora v Pogodbi 1977. Na delitev, kakor je s to skico prikazana, je sklepalo na osnovi jezikovne razlage Pogodbe 1977, upoštevajoč stanje na terenu - lokacijo žive meje (loči predlagateljičino zemljišče od ceste) in robnikov ob cesti (v predlagateljičinem delu so postavljeni pokonci, na delu nepremičnine v lasti nasprotnega udeleženca pa ponižani oz. ležeči). Trditve nasprotnega udeleženca o lokaciji trimetrskega pasu, kakor ga prikazuje skica B17, so neprepričljive. V primeru delitve, ki jo slikovno prikazuje nasprotni udeleženec, bi predlagateljici ostal ozek, povsem neuporaben del zemljišča. Taka delitev, kot jo zatrjuje nasprotni udeleženec, bi bila nefunkcionalna. Pritožbeno sodišče soglaša, da je v Pogodbi 1977 opredeljen trimetrski pas vzhodno od izvoza iz garaže - med hišo in javno cesto. Res ne gre za zemljišče pravokotne oblike, ker je ta pas ob cesti nekoliko ožji kot ob hiši. Ker sta udeleženca Pogodbo 1977 sklepala brez pomoči geodeta, ni nenavadno, da širine tega pasu nista do cm natančno navedla.

10. Pritožbi pa velja pritrditi, da ni bistveno, kako je Pogodbo 1977 razlagalo podjetje C. d.o.o., ki je meritev izvajalo na osnovi predlagateljičinega naročila. V odločitev kljub temu ni treba posegati, kajti obstajajo tudi številni drugi argumenti, ki govorijo za razlago Pogodbe 1977, kakor jo je podala predlagateljica.

11. Tudi pritožbeni trditvi, da bi bilo nejasno določilo v pogodbi treba razlagati v škodo predlagateljice, ki je pogodbo pripravila, ni mogoče slediti. Ne gre za tipsko, v naprej pripravljeno pogodbo, ampak za zapis predhodno usklajene pogodbene volje. Sklenjena je pred sodnikom - torej v obliki, ki zagotavlja posebno premišljenost pri sklepanju in poučenost strank o vsebini pogodbe. Nasprotni udeleženec ne zatrjuje, da bi izpodbijal njeno pravno veljavnost. S trditvijo, da se je s čistopisom pogodbe seznanil šele na sodišču in da pogodbe ni dobro prebral, pravne veljavnosti pogodbe ne more ovreči. Na ničnost pogodbe se ne sklicuje.

12. Ali si je nasprotni udeleženec z delilno pogodbo, kakor jo je sklenil leta 1977, zagotovil dovolj prostora za parkiranje, za odločitev ni pomembno. Enako velja za pritožbeno trditev, da je nasprotni udeleženec zelo bolan in bo v kratkem - zaradi dostopa z invalidskim vozičkom - potreboval prostor za izdelavo klančine do vzhodnega balkona. V času sklepanja pogodbe je bila delitev tudi za nasprotnega udeleženca očitno sprejemljiva. Kako bo svoje zemljišče uporabljala predlagateljica, ni pomembno. Do spornega dela zemljišča ima dostop tako iz javne ceste kot iz prostora pod nadstreškom, zato pritožnik neutemeljeno izpostavlja neuporabnost spornega dela zemljišča za predlagateljico. Stališče prvostopenjskega sodišča, da tudi robniki kažejo razmejitev zemljišča, pritožba zavrača z argumentom, da je bilo obravnavno zemljišče dalj časa predmet spora. To ni argument, ki bi različno višino robnikov razložil drugače kot prvostopenjsko sodišče.

13. Neutemeljen je očitek procesne kršitve. Pritožnikova vloga z dne 3.10.2016 izvedencu ni bila posredovana, ker je izvedenec mnenje podajal ustno in je imel nasprotni udeleženec možnost na naroku 5.7.2016 ugovarjati izvedenčevemu stališču o lokaciji približno tri-metrskega pasu, predvidenega s Pogodbo 1977. Da bi izvedenec na naroku označeno zemljišče v skici napačno opredelil, se v vlogi z dne 3.10.2016 ne zatrjuje. Z vlogo z dne 3.10.2016 je pritožnik - enako kot že pred tem - vztrajal pri že izdelanem mnenju izvedenca A. A. in nasprotoval, da se s Pogodbo 1977 izvedena delitev sploh prikazuje. Ne gre za stališča ali pripombe, ki bi terjale izvedenčev odgovor.

14. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena. V nepravdnem postopku udeleženci krijejo svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Zato je odločeno, da predlagateljica krije svoje stroške, ki so ji nastali s sestavo odgovora na pritožbo.

-------------------------------
¹ S 70. čl. SPZ je predpisan način delitve stvari.
² Vsebino pogodbe sta pogodbenika dopolnili s s pisnim sporazumom z dne 23.4.1977. S sodbo VI P 741/99 je bila vsebina Pogodbe 1977 zaradi pisne napake dopolnjena oz. njen zapis popravljen.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 89/2015
• VSL Sklep I Cp 224/2021
• VSL Sklep I Cp 897/2018