<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba V Cpg 83/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:V.CPG.83.2017
Evidenčna številka:VSL00000742
Datum odločbe:25.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Magda Teppey (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), dr. Marko Brus
Področje:NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:dejanja nelojalne konkurence - podobnost med znamkama - razlikovalnost znamke - licenčnina - jasna določila pogodbe

Jedro

Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

"1. Toženim strankam se prepovedujejo nadaljnja dejanja nelojalne konkurence organizacij dogodkov FASHION WEEK Ljubljana, Ljubljanski teden mode in uporaba znamke FW FASHION WEEK z registrsko št. 001 in LJFW z registrsko št. 002 ter razlikovalnih znakov v povezavi z dogodki FASHION WEEK Ljubljana, Ljubljanski teden mode, ki izhajajo iz znamke LJFW z registrsko št. 002 ali znamke FW FASHION WEEK z registrsko št. 001.

2. Tožene stranke so dolžne tožeči stranki solidarno plačati 12.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2016 dalje do plačila v 15 dneh, pod izvršbo."

Z II. točko izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni plačati toženi stranki 1.622,82 EUR stroškov tega postopka, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamujenega zneska od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo in popravni sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo in popravni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

Z vlogo z dne 6. 2. 2017 je tožeča stranka predlagala združitev tega postopka s postopkom iste tožeče stranke proti toženi stranki D. B. (V Cpg 81/2017).

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

Predmet tožbenega zahtevka

5. Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke zahtevala:

- prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence organizacij dogodkov FASHION WEEK Ljubljana, Ljubljanski teden mode;

- prepoved uporabe razlikovalnih znakov oziroma znamk FW FASHION WEEK (registrska št. 001) in LJFW (registrsko št. 002) v povezavi z dogodki FASHION WEEK Ljubljana, Ljubljanski teden mode;

- plačilo licenčnine v znesku 12.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2016 dalje do plačila.

Obrazložitev izpodbijane sodbe

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

7. Ugotovilo je, da so člani tožene stranke preko samostojnega preteklega udejstvovanja ustvarili (tudi) svoj izvirni know-how, ki je usmerjen k organizacijski realizaciji primerljivih dogodkov. Zato je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka gradila prav na znanju in poslovnih zvezah, pridobljenih od tožeče stranke.

8. Nadalje je sodišče prve stopnje ocenilo, da veriga dogodkov, vključujoč jesenski FW 2015 in poznejše, ne pomeni smiselnega nadaljevanja dogodkov, ki jih je organizirala tožeča stranka. Obrazložilo je, da tožena stranka ni posegla niti v iste pokrovitelje, niti termin, niti ambient, kot je svojo verigo dogodkov organizirala tožeča stranka. Nastop novih organizatorjev, ki organizirajo takšne in drugačne tedne mode, pa le zaradi uporabe besedne zveze "Fashion Week" ni mogoče označiti kot dejanje nelojalne konkurence.

9. Glede uporabe razlikovalnih znakov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da registrirano znamko tožeče stranke št. 001 predstavlja grafizem z izpostavljenima črkama FW in nekoliko manjšim pripisom FASHION WEEK, znamka tožene stranke št. 002 pa je znamka v besedi, to je zaporedje črk LJFW. Sporne označbe, ki jih je uporabila tožena stranka, niso predmet vpisa znamk tožeče stranke v register. Sodišče prve stopnje je presodilo, da znamka tožeče stranke in znamka tožene stranke nista zamenljivi, uporabljene označbe pa bi bile lahko glede vrstnega reda črk zamenljive le z registrirano znamko tožene stranke.

10. V zvezi z vtoževanim plačilom licenčnine je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je Pogodba o poslovnem sodelovanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki (v nadaljevanju Pogodba, priloga A3) nanašala le na dogodek v aprilu 2015. Ker med njima ni spora, da je bila licenčnina za ta dogodek plačana, za nadaljnje dogodke pa tožeča stranka pogodbene podlage ni izkazala, je tudi ta tožbeni zahtevek zavrnilo.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

11. Pritožnik vztraja, da je tožena stranka uporabljala znamke in znake, ki pripadajo tožeči stranki.

12. Registrirana znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice po določbah Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1). Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo: a) katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko; b) katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko; c) katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled znamke (prvi odstavek 47. člena ZIL-1).

13. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka imetnica le znamke št. 001. Gre za figurativno znamko, ki na črni podlagi vsebuje večji beli odebeljeni črki FW in nekoliko manjši pripis v beli barvi FASHION WEEK. Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka prav takega znaka ni uporabljala. Vprašanje pa je, ali so znaki, ki jih je uporabljala tožena stranka, zamenljivo podobni znakom tožeče stranke, ki so zavarovani s to znamko. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odgovor na to vprašanje nikalen.

14. V obliki figurativne znamke je mogoče registrirati kombinacijo znakov, ki imajo lahko vsak zase različno stopnjo razlikovalnega učinka na trgu. Ta kombinacija lahko vsebuje tudi element, ki sam po sebi ne ustvarja razlikovalnega učinka. Presoja, ali uporaba posameznega elementa, ki je vključen v figurativno znamko, predstavlja kršitev blagovne znamke, je odvisna od tega, ali je temu elementu pripisati razlikovalni učinek v smislu opredelitve izvora blaga.1 Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.

15. Tožeča stranka le na pogodbeni podlagi, na katero se sklicuje (6. odstavek 3. člena Pogodbe), ni postala tudi imetnica znamke št. 002, katero ima registrirano tožena stranka (zaporedje črk LJFW). Zaveza za prenos pravic intelektualne lastnine namreč še ne pomeni samega prenosa. Zahtevka na vpis imetništva te znamke v register pa ni podala. Zato zahtevek na prepoved uporabe te znamke oziroma njej podobnih razlikovalnih znakov ni utemeljen.

16. Pritožnik pravilnosti odločitve ne more izpodbiti niti z navedbami, ki se nanašajo na očitana dejanja nelojalne konkurence. Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem (drugi odstavek 63a. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, v nadaljevanju ZPOmK-1). Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala (niti smiselne) kontinuitete dogodkov, saj je tožena stranka uporabila drugo lokacijo za svoje dogodke, druge pokrovitelje in drug termin kot tožeča stranka, dogodkom pa je bil skupen le naziv "teden mode". Zgolj slednje pa ne pomeni nelojalnega obnašanja na trgu. Ob tem ne drži pritožbena navedba, da so se sponzorji ponavljali. Morebitno sodelovanje zgolj dveh istih pokroviteljev pri dogodkih, ki jih je organizirala tožena stranka, upoštevajoč relativno majhnost slovenskega trga, še ne predstavlja posega tožene stranke v iste pokrovitelje. Zato očitanega ravnanja tožene stranke ni mogoče opredeliti kot ravnanja v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Trditev, da se tožena stranka kot ustanovitelj ni predstavila na socialnih omrežjih, pa predstavlja pritožbeno novoto, ki ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP).

17. Utemeljene niso niti pritožbene navedbe, da izkušnje članov tožene stranke s področja mode niso izkušnje za organizacijo dogodkov FW ter da so slednje lahko pridobili le pri tožeči stranki. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da zgolj dejstvo, da gre za organizacijo festivalske prireditve s področja mode, ne more ustrezati merilom nelojalnega ravnanja. Tožeča stranka pa ob specificiranih preteklih udejstvovanjih članov tožene stranke ni zatrjevala in dokazala tistih individualnih prvin, ki naj bi jih tožena stranka oziroma njeni člani nekorektno posnemali na način, ki krši dobre poslovne običaje (prim. 7. in 212. člena ZPP). Zato pritožnik s pritožbenimi navedbami tudi v tem delu ne more uspeti.

18. Pritožnik v pritožbi ponavlja svoje navedbe, da je bila Pogodba (priloga A3) sklenjena kot krovna pogodba tako za dogodek, ki se je odvijal v aprilu 2015, kot tudi za organizacijo in izvedbo vseh bodočih dogodkov. Zato meni, da je tožeča stranka upravičena do dodatne licenčnine. Da je opisano stališče zmotno, je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje (26. in 27. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Določbe Pogodbe so jasne in ne potrebujejo razlage (prim. prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Tako iz 1., 3. in 9. člena Pogodbe nedvoumno izhaja, da se je vsebina Pogodbe nanašala le na dogodek Fashion Week (FW), organiziran v aprilu 2015. Licenčnina za ta dogodek pa je bila, kot rečeno, nesporno plačana. Zgolj iz četrtega odstavka 2. člena Pogodbe, ki določa, da bo koncept in trajanje posameznega FW dogodka stvar vsakokratnega dogovora obeh strank, ter iz 9. člena Pogodbe, s katerim se je tožeča stranka toženi stranki zavezala po izvedbi dogodka FW AW 15/16 podati ponudbo za sklenitev nove pogodbe za izvedbo nadaljnjih FW, ne sledi, da bi se obveznosti, izrecno dogovorjene za aprilski dogodek, nanašale tudi na katerekoli nadaljnje dogodke. Zaveza za podajo ponudbe pa še ne pomeni sklenitve pogodbe.2 Zato pritožba niti v tem delu ni utemeljena.

19. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da pritožnikov predlog za združitev pritožbenih postopkov ni utemeljen, saj je bilo o zadevi V Cpg 81/2017 že pravnomočno odločeno.

Sklepno

20. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje na temelju 353. člena ZPP potrdilo.

Odločitev o pritožbenih stroških

21. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ti stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo namreč ni navedla nobenega pomembnega dejstva, s katerim bi pripomogla k rešitvi pritožbe.

-------------------------------
1 Tako sklep VSL V Cpg 447/2016.
2 Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena OZ). Pogodba pa je sklenjena šele, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ), torej s sprejemom ponudbe (prvi odstavek 28. člena OZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o industrijski lastnini (2001) - ZIL-1 - člen 47, 47/1
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 82, 82/1
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (2008) - ZPOmK-1 - člen 63a, 63a/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMDU0