VSL Sklep I Cp 695/2017

Jedro

Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je predvidena v primerih, ko ob prehodu zapuščine na dediče nastopijo težave in ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je zavrnilo predlog oporočnih dedičev za postavitev skrbnika zapuščine.

2. Pritožujeta se oporočna dediča. Predlagata spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče postavi skrbnika zapuščine, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje zaradi novega odločanja o predlogu za postavitev skrbnika zapuščine. Ne soglašata, da bosta prenos lastninske pravice lahko uredila izven zapuščinskega postopka. Zatrjujeta, da v zapuščino sodita le 2/10 nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, medtem ko sta ti dve nepremičnino do 8/10 njuna last. To premoženje sta v last pridobila z ustnim dogovorom o gradnji, ki sta ga z zapustnico sklenila leta 1991. Na osnovi tega dogovora sta obnovila hišo ...: zgradila kopalnico in centralno ogrevanje, zamenjala okna in vrata, prenovila streho, dimnik, vodovodno napeljavo, kanalizacijo, električno napeljavo, hišo izolirala in zgradila fasado, uredila odvod meteornih voda, tlakovala dvorišče in uredila okolico hiše. Z zapustnico je bil sklenjen dogovor, da bo po izvedbi teh del vsakemu od njiju priznala lastninsko pravico do 4/10. Svoje obveznosti iz dogovora sta izpolnila že leta 2011, vendar zapustnice, ki je bila zaradi slabega zdravstvenega stanja nameščena v Domu starejših občanov Logatec, nista želela obremenjevati; posebno, ker sta vedela, da sta oporočna dediča. Na davčnem uradu sta izvedela, da njun vložek pri odmeri davka od zapuščine ne bo upoštevan, ker s pisno pogodbo ne razpolagata. Predlagata postavitev skrbnika zapuščine, ker bosta svojo lastninsko pravico uveljavljala v tem postopku in pri tem ne moreta nastopati hkrati na aktivni in pasivni strani (kot tožeča in tožena stranka). Postavitev skrbnika je potrebna zaradi kolizije interesov. Zapuščinsko sodišče ni pojasnilo, na kakšen način lahko to uredita izven zapuščinskega postopka. V okviru materialno procesnega vodstva bi zapuščinsko sodišče to moralo storiti. Ker to ni bilo storjeno, je podana kršitev 285. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Nepravilno je uporabljeno materialno pravo. Postavitev skrbnika, ki je predvidena s 131. čl. Zakona o dedovanju, je nujna, da dediča ne bosta tožila sama sebe. Ni res, da med dediči ni spora o obsegu zapuščine. Če svojega vložka v nepremičnino ne bosta uveljavila, bo prišlo do dedovanja nepremičnin v celoti. Temu nasprotujeta. Skrbnik zapuščine ima v sporu procesno legitimacijo, zato lahko toži in je tožen kot organ v postopku. Postavitev skrbnika bi povzročila, da oporočna dediča ne bosta tožila sama sebe in bo rešitev zadeve možna brez nevarnosti izigravanja predpisov in moralnih pravil. Izpodbijani sklep krši pravico pritožnikov do sodnega varstva (23. čl. Ustave RS).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postavitev skrbnika zapuščine je v 131. čl. Zakona o dedovanju predvidena za primer, da so dediči neznani ali je neznano njihovo bivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno¹ . Iz tega zakonskega določila in pravne teorije je razvidno, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine predvidena v primerih, ko ob prehodu zapuščine na dediče nastopijo težave in ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino. Skrbnik zapuščine je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče (prvi odstavek 131. čl. Zakona o dedovanju).

5. Naloga skrbnika je torej skrb za zapuščino, po trditvah pritožnikov, za 2/10 solastninski delež nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, kar imata pritožnika v posesti. Dediči so znani in zapletov pri prehodu zapuščine na dediče, ni. Zakoniti dediči oporočnima dedičema dedne pravice ne odrekajo. Potrebe, da interese dedičev zastopa in za zapuščino skrbi začasni zastopnik zapuščine, torej ni. Potrebe po postavitvi začasnega skrbnika zapuščine, ki bi do odločitve o dedovanju skrbel za zapuščino, ni.

6. Pritožnika v zapuščinskem postopku - poleg tega, da sta oporočna dediča - nastopata tudi kot upnika s terjatvijo do zapuščine. Trdita, da sta na osnovi z zapustnico sklenjenega pravnega posla (dogovora o gradnji) upravičena zahtevati izdajo zemljiškoknjižne listine, na osnovi katere se bosta lahko vpisala kot 8/10 solastnika nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X. Pritožnika - enako kot vsak drug upnik - lahko svojo terjatev uveljavita na dva načina: 1) zemljiškoknjižno dovolilo izposlujeta s pravnim poslom, sklenjenim z zapustničinimi dediči (pritožnik, ki je obenem zakoniti in oporočni dedič v dogovoru z zakonitimi dediči in pritožnico; pritožnica, ki je zgolj oporočna dedinja v dogovoru s pritožnikom in drugimi zakonitimi dediči); 2) zemljiškoknjižno dovolilo izposlujeta s tožbo, vloženo proti sodedičem (zakonitim in oporočnim). Niti v enem niti v drugem primeru seveda pritožnika ne bosta nastopala na dveh staneh (na aktivni in na pasivni strani); bosta pa udeleženca pravnega posla ali pravdnega postopka, v katerem bo o terjatvi za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila odločeno. To zadošča, kajti bistveno je, da so - bodisi v prvem, bodisi v drugem primeru - udeleženi vsi dediči, ki pridejo v poštev za dedovanje zapustnikovega premoženja (nujni enotni sposporniki)² .

7. Če bo v zapuščinskem postopku nesporno, da v zapuščino sodi le 2/10 parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, bo zapuščinsko sodišče odločalo le o dedovanju tega premoženja. Zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice na 8/10 parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, pa bosta pritožnika (pred izdajo sklepa o dedovanju ali po njegovi izdaji) izposlovala od sodedičev - bodisi na pravno-posloven način, bodisi v pravdnem postopku. V obeh primerih je bistveno, da so pri tem udeležene vse osebe, ki pridejo v poštev za dedovanje (zakoniti in oporočni dediči).

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.

-------------------------------
¹ Prof. dr. Karel Zupančič v knjigi Dedno pravo (izdajatelj Uradni list RS, 2009), stran 216 primeroma navaja druge primere, v katerih je lahko potrebna postavitev skrbnika.
² V obeh primerih bo zemljiškoknjižna listina (40. čl. ZZK-1) zemljiškoknjižno izvedljiva, če bo upoštevan 150. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1. Ker je zapustničino premoženje z dnem zapuščine prešlo na dediče, so oni zavezanci za izdajo zemljiškoknjižne listine z vsebovanim zemljiškoknjižnim dovolilom. Če tega s pravnim poslom niso pripravljeni storiti, njegovo izdajo tožnika lahko uveljavita v pravdnem postopku. V obeh primerih je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če sodelujejo vsi dediči (3. točka prvega odstavka 148. čl. ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1524/2022
• VSL sklep II Cp 1183/2004
• VSL sklep II Cp 310/2000