VSL Sklep II Cp 2056/2016

Jedro

Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.

Ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.

Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožbeni zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe zavrne (I. točka izreka) in da je tožnica dolžna toženki plačati 300.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2014 dalje do plačila (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek, da je tožnica dolžna toženki plačati 300.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2006 do 18. 11. 2014, je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženki plačati stroške postopka v višini 18.518,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navaja, da se je toženka s predpogodbo zavezala skleniti prodajno pogodbo do 9. 6. 2011 in da je tožnica v predpogodbi opredeljene nepremičnine (v nadaljevanju sporne nepremičnine) obremenila s hipoteko v višini 30.000,00 EUR šele s 30. 1. 2013. Sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno ni upoštevalo drugega in tretjega odstavka 112. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ker obremenitev spornih nepremičnin po poteku roka za sklenitev glavne pogodbe ne predstavlja spremenjene okoliščine, je sodišče zmotno uporabilo 33. člen OZ. Toženka se je s predpogodbo zavezala kupiti sporne nepremičnine za kupnino v višini 1.800.000,00 EUR. V 15. točki izpodbijane sodbe je zmotno zapisano, da je bila v predpogodbi dogovorjena cena 1.080.000,00 EUR. Ne strinja se z zaključkom, da je znesek v višini 30.000,00 EUR v absolutnem merilu relativno velik. Navedeni znesek predstavlja le 1,6 % predpogodbene vrednosti.

Sodišče je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je trdila, da bo hipoteka v višini 30.000,00 EUR izbrisana iz zemljiške knjige, ker bo del prejete kupnine namenila poravnavi s hipoteko zavarovanega kredita. V pripravljalni vlogi z dne 10. 1. 2015 je pojasnila, da je s hipoteko zavarovani kredit najela, ker je bila na stavbi, ki leži na sporni nepremičnini, nujna zamenjava strehe. Do teh navedb se sodišče ni opredelilo. Ne strinja se z ugotovitvijo o neprerekanosti toženkine trditve o obstoju dogovora, da se nepremičnin ne sme obremeniti, ker naj bi jih toženka imela namen ponuditi banki za financiranje izgradnje projekta stanovanjskega bloka. Sklicuje se na drugi odstavek 214. člena ZPP. V I. točki pripravljalne vloge z dne 21. 11. 2012 je navedla, da niso resnične toženkine navedbe, da se je predpogodba sklepala z izključnim namenom gradnje stanovanjsko poslovnega objekta. Kot dokaz za navedeno trditev je vložila v spis zapisnik Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. I P 930/2010 z dne 3. 7. 2012 ter dopis odvetnika A. A. z dne 8. 4. 2009. Do teh dokazov se sodišče ni opredelilo. Protispisen je zaključek iz 18. točke obrazložitve, da nobena izmed strank ni zatrjevala obstoja pogojev iz 110. člena OZ. Sodišče je spregledalo tožničino trditveno podlago iz IX. točke pripravljalne vloge z dne 10. 1. 2015. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 389/2000.

Sodišče je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izrek in obrazložitev sta si med seboj v nasprotju. Tudi II. in III. točka izreka sta si med seboj v nasprotju. V 16. točki obrazložitve je sodišče pojasnilo, da je bilo o razvezi predpogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in o vrnitvi dela kupnine v znesku 300.000,00 EUR že pravnomočno razsojeno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2740/2013 z dne 25. 3. 2014. Navedena obrazložitev je v nasprotju z II. točko izreka. Ker je sodišče ocenilo, da je bil v zadevi I Cp 2740/2013 toženkin zahtevek za razvezo predpogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in vračilo kupnine v znesku 300.000,00 EUR pravnomočno zavrnjen, ni jasno, zakaj je enakemu tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe ugodilo.

Sodišče ni odločilo o tožničinem zahtevku. Zahtevek, ki ga je sodišče v I. točki izreka zavrnilo, se razlikuje od njenega tožbenega zahtevka. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženka ni podala odgovora na tožničino pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 9. 6. 2006 sklenili kupoprodajno predpogodbo, s katero sta se dogovorili, da tožnica kot prodajalec proda toženki kot kupcu v 1. členu opredeljene nepremičnine.¹ Med strankama ni sporno, da je tožnica po predpogodbi že prejela 300.000,00 EUR kupnine. Tožnica v tožbi trdi, (1) da se je toženka zavezala skleniti glavno prodajno pogodbo do 9. 6. 2011, (2) da se predpogodba ni sklepala z izključnim namenom gradnje stanovanjsko poslovnega objekta, (3) da je bilo toženki v skladu s 1. členom predpogodbe stanje nepremičnin ob sklepanju predpogodbe znano, (4) da je do zloma nepremičninskega trga v Republiki Sloveniji prišlo v drugi polovici leta 2008 in (5) da je toženka nosila tveganje spremembe cen na nepremičninskem trgu.

6. Toženka je tožbenemu zahtevku nasprotovala s trditvami, (1) da je sporne nepremičnine kupovala z namenom izgradnje stanovanjsko poslovnega objekta, (2) da je želela odkupiti tudi ostala stanovanja v stanovanjski stavbi na nepremičnini s parc. št. 1, (3) da je bil glede nakupa ostalih stanovanj med pravdnima strankama sklenjen dogovor o tožničinem uveljavljanju predkupne pravice, (4) da je tožnica navedeni dogovor kršila, (5) da se je pogodbeni namen iz 9. člena predpogodbe izjalovil, (6) da zaradi pravnih in dejanskih ovir načrtovanega objekta ne bo mogla zgraditi, (7) da je tožnica 30. 1. 2013 sporne nepremičnine obremenila s hipoteko v višini 30.000,00 EUR, (9) da je zaradi spremenjenih okoliščin po sklenitvi predpogodbe na nepremičninskem trgu odpadla kavza predpogodbe, (10) da popolnega zloma nepremičninskega trga ni mogla predvideti, (11) da dejanska vrednost nepremičnin po predpogodbi znaša 862.758,00 EUR, predpogodbena vrednost pa je bila ocenjena na 1.800.000,00 EUR² , (12) da pogodbena vrednost ne predstavlja poštene tržne vrednosti za izgradnjo stanovanjskega bloka in nadaljnjo prodajo stanovanj. Z nasprotno tožbo je zahtevala vrnitev 300.000,00 EUR kupnine, ki jo je plačala tožnici na podlagi predpogodbe. Toženkino stališče je, da je predpogodba zaradi spremenjenih okoliščin razvezana in da ji je tožnica dolžna navedeni znesek vrniti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ.

7. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, (1) da vsebuje predpogodba vse elemente prodajne pogodbe, (2) da je prodajna cena za sporne nepremičnine po predpogodbi znašala 1.080.000,00 EUR, (3) da je tožnica nepremične, ki so predmet predpogodbe, 30. 1. 2013 obremenila s hipoteko v višini 30.000,00 EUR, (4) da je znesek v višini 30.000,00 EUR v absolutnem merilu relativno visok, (5) da tožnica ni prerekala toženkine trditve, da sta se stranki dogovorili, da se nepremičnin ne sme obremeniti, ker je toženka imela namen nepremičnine ponuditi banki za financiranje izgradnje projekta stanovanjskega bloka in (5) da tožnica ni zatrjevala obstoja dejanskega stanu iz 110. člena OZ.

8. Stališče izpodbijane sodbe je, da obremenitev spornih nepremičnin s hipoteko v višini 30.000,00 EUR predstavlja spremenjeno okoliščino iz 112. člena OZ. Ker po navedenem stališču predpogodba na podlagi šestega odstavka 33. člena OZ pravdnih strank ne veže, tožničin tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe ni utemeljen. Po tem stališču je tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe utemeljen na podlagi 190. člena OZ. Zaradi odpadle pravne podlage je namreč tožnica za znesek v višini 300.000,00 EUR obogatena, toženka pa prikrajšana.

9. Čeprav je v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovljeno, da je bil s sodbo VSL I Cp 2740/2013 z dne 25. 3. 2014³ toženkin tožbeni zahtevek za razvezo predpogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in vrnitev dela kupnine v višini 300.000,00 EUR pravnomočno zavrnjen, v izpodbijani sodbi ni razlogov o vprašanju, ali je bilo v pravdni zadevi P 930/2010-I o toženkinem zahtevku iz nasprotne tožbe že odločeno z učinkom res iudicata. Sodišče prve stopnje se je opredelilo le do toženkine trditve, da predstavlja obremenitev spornih nepremičnin s strani tožnice spremenjeno okoliščino iz 112. člena OZ.

Presoja pravilnosti materialnopravnega stališča izpodbijane sodbe

10. Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba.⁴ Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.⁵ Pri razlagi, katere spremenjene okoliščine so relevantne, je potrebno upoštevati drugi in tretji odstavek 112. člena OZ.⁶

11. Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.⁷

12. V skladu z drugim odstavkom 112. člena OZ ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. V skladu s tretjim odstavkom 112. člena OZ se stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

13. Pritožbena navedba o zmotni uporabi šestega odstavka 33. člena OZ je utemeljena. Ker je predpogodbeni rok za sklenitev prodajne pogodbe potekel z 9. 6. 2011, tožnica pa je šele po poteku navedenega roka ustanovila hipoteko v višini 30.000,00 EUR, je stališče izpodbijane sodbe, da tožničina ustanovitev hipoteke na spornih nepremičninah v višini 30.000,00 EUR z dne 30. 1. 2013 predstavlja spremenjeno okoliščino iz prvega odstavka 112. člena OZ, materialnopravno zmotno. V skladu s tretjim odstavkom 112. člena OZ so okoliščine, ki so nastale po 9. 6. 2011, pravno nerelevantne. Ker se pritožbeni očitki o kršitvah iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nanašajo na kršitev tožničine pravice do izjave v zvezi z zmotno presojo vprašanja, ali ustanovitev hipoteke na spornih nepremičninah s 30. 1. 2013 predstavlja spremenjeno okoliščino, se pritožbenemu sodišču do navedenih pritožbenih očitkov ni bilo potrebno opredeljevati.

Presoja vprašanja, ali je bilo v pravdni zadevi P 930/2010-I v zvezi s sodbo I Cp 2740/2013 o toženkinem zahtevku iz nasprotne tožbe v celoti odločeno z učinkom res iudicata

14. V skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, tožbo zavrže. Ker je toženka od tožnice v pravdnem postopku P 930/2010-I enkrat že zahtevala razvezo sporne predpogodbe zaradi obstoja spremenjenih okoliščin, kakor tudi vrnitev plačane kupnine v višini 300.000,00 EUR, tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja na nejasno obrazložitev izpodbijane sodbe glede presoje vprašanja, ali je bilo o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe že odločeno z učinkom pravnomočnosti. Ali je bilo o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe že odločeno z učinkom pravnomočnosti, predstavlja v okoliščinah konkretnega primera predhodno vprašanje.

15. Pravnomočnost se nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek. Z učinkom pravnomočnosti so torej zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.⁸ Dejanska podlaga sodbe predstavlja sklop dejstev, ki objektivno in pravno nevtralno opredeljujejo določen življenjski dogodek (tj. dejstveni kompleks). Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.⁹

16. V tem postopku je toženka utemeljevala materialnopravni zaključek o obstoju spremenjenih okoliščin s trditvami, (1) da je prišlo do kolapsa nepremičninskega trga, (2) da je tožnica sporne nepremičnine obremenila s hipoteko in (3) da bo dostop do novozgrajenega objekta otežen.¹⁰

17. V pravdni zadevi P 930/2010-I je dejanska podlaga tožbe temeljila na trditvah, (1) da je tožnica (v tej pravni toženka) na spornih nepremičninah imela namen zgraditi stanovanjsko poslovni objekt, (2) da je imela namen kupiti vsa stanovanja v stanovanjski stavbi na nepremičnini s parc. št. 156/2, (3) da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o toženkinem (v tej pravdi tožničinem) uveljavljanju predkupne pravice, (4) da je toženka (v tej pravdi tožnica) navedeni dogovor kršila, (5) da tožnica (v tej pravdi toženka) ne more doseči namena pogodbe, ker je eden izmed solastnikov svoje stanovanje prodal tretji osebi, (6) da je zaradi dejanskih in pravnih ovir tožnici (v tej pravdi toženki) izvedba načrtovane gradnje otežena.

18. Nosilni razlogi pritožbenega sodišča v sodbi I Cp 2740/2013 z dne 25. 3. 2014 temeljijo na argumentih, (1) da med pravdnima strankama ni bil sklenjen dogovor o uveljavitvi predkupne pravice, (2) da toženka (v tej pravdi tožnica) ni opustila dolžnosti, da nasprotno stranko seznani z bistvenimi okoliščinami predpogodbe, (3) da se lastnosti spornih nepremičnin, ki naj bi vplivale na zahtevnost in ceno gradnje, po sklenitvi predpogodbe niso spremenile, (4) da so okoliščine, ki naj bi tožnici (v tej pravdi toženki) oteževale gradnjo, obstajale že ob sklenitvi predpogodbe in (5) da dokazovanje zatrjevanih dejanskih in pravnih ovir pri načrtovani gradnji ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku, saj bi tožnica (v tej pravdi toženka) morala nanje računati ob sklenitvi predpogodbe.

19. Na podlagi primerjave tožbenega temelja iz nasprotne tožbe s tožbenim temeljem iz zadeve P 930/2010-I pritožbeno sodišče ugotavlja, da njuna dejanska podlaga ne tvori istega dejstvenega kompleksa. Čeprav je tožbeni temelj iz nasprotne tožbe, ki se nanaša na dejstva o tožničini kršitvi dogovora o uveljavljanju predkupne pravice in o zatrjevanih pravnih in dejanskih ovirah pri načrtovani gradnji¹¹ , sestavni del dejstvenega kompleksa iz pravdne zadeve P 930/2010-I,¹² tega ni mogoče reči za toženkine trditve o kolapsu nepremičninskega trga po sklenitvi predpogodbe. Toženkine trditve o kolapsu nepremičninskega trga po sklenitvi predpogodbe niso sestavni del dejstvenega kompleksa iz pravnomočno razsojene zadeve P 930/2010-I. Ker sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe šestega odstavka 33. člena OZ dejstev o kolapsu nepremičninskega trga ni ugotavljalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

20. V ponovnem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo v skladu s šestim odstavkom 33. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 112. člena OZ s pomočjo sodnega izvedenca presoditi, ali je toženka uspela dokazati velik in izjemno nagel padec cen na nepremičninskem trgu v obdobju od sklenitve predpogodbe pa do trenutka, ko je bila dolžna skleniti glavno pogodbo (v nadaljevanju kritično obdobje).¹³ Na podlagi izvedenčevih ugotovitev se bo moralo opredeliti do vprašanja, ali je v kritičnem obdobju dejansko šlo za takšen padec cen na nepremičninskem trgu, da toženka nanj ni mogla računati niti ga pričakovati. V tem primeru se toženka lahko uspešno sklicuje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 112. člena OZ.¹⁴ Sodišče bo moralo presoditi, ali so se cene do trenutka zapadlosti obveznosti skleniti glavno pogodbo tako spremenile, da bi bila toženka s sklenitvijo glavne pogodbe prizadeta v takšni meri, da bi imela naravo očitne neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.¹⁵ V skladu s 114. členom OZ bo moralo upoštevati namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank. Ker je toženka trdila, da je zaradi kolapsa nepremičninskega trga kavza predpogodbe odpadla, se bo moralo opredeliti tudi do vprašanja neveljavnosti predpogodbe zaradi kasneje odpadle kavze.¹⁶

21. Na koncu pritožbeno sodišče opozarja, da mora pravdno sodišče v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZPP odločati v mejah postavljenih zahtevkov. Tožnica utemeljeno opozarja na dejstvo, da sodišče ni odločilo o tožničinem zahtevku, ki je bil postavljen v tožbi.¹⁷ Prodajna cena za sporne nepremičnine po predpogodbi je bila 1.800.000,00 EUR in ne 1.080.000,00 EUR.

22. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Gre za nepremičnine s parc. št. 1, 2, 3 in 4, vse k.o. X. Prve tri nepremičnine je tožnica prodala v celoti. Četrto nepremičnino je prodala le do deleža 21/48 - v naravi gre za dve stanovanji v stanovanjski stavbi.
² Za dokazovanje navedenega dejstva je toženka predlagala izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca - cenilca nepremičnin. Prim. 2. pripravljalno vlogo in nasprotno tožbo, list. št. 143.
³ Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje z opr. št. P 930/2010-I z dne 16. 4. 2013.
⁴ Prvi odstavek 33. člena OZ.
⁵ Šesti odstavek 33. člena OZ.
⁶ Prim. N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga str. 269.
⁷ Prvi odstavek 112. člena OZ.
⁸ Prim. D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str 163.
⁹ Prim. sklep VS RS z dne 26. 11. 2015, opr. št. II Ips 1/2014 in sklep VS RS z dne 18. 6. 2015, opr. št. II Ips 229/2012.
¹⁰ Prim. 17. točko izpodbijane sodbe.
¹¹ V ta dejstveni kompleks spadajo tudi dejstva o oteženem dostopu do novozgrajenega objekta.
¹² To pomeni, da so ta dejstva zajeta z objektivnimi mejami pravnomočnosti sodbe P 930/2010-I.
¹³ Prim. sodbo in sklep VSL z dne 8. 7. 2015, opr. št. I Cpg 573/2015, 6. odst.
¹⁴ Prim. sklep VSL z dne 7. 4. 2010, opr. št. II Cp 3916/2009, sodbo in sklep VSL z dne 16. 5. 2012, opr. št. II Cp 829/2012.
¹⁵ Prim. sodbo VS RS z dne 24. 1. 2017, opr. št. III Ips 154/2015, 13. odst. Po stališču Vrhovnega sodišča je v načelo pacta sunt servanda lahko poseženo v primerih, ko je zlom nepremičninskega trga časovno umeščen med sklenitveno in izpolnitveno fazo.
¹⁶ Prim. sodbo VS RS z dne 20. 10. 2016, opr. št. II Ips 192/2015, 9. odst.
¹⁷ Prim. tožbeni zahtevek iz tožbe na list. št. 3 in I. točko izreka izpodbijane sodbe.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 4058/2009
• VSL sodba in sklep II Cp 2928/2012
• Sodba II Ips 706/2003