VSL Sklep I Cp 718/2017

Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pred pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi intervencije zavrglo pritožbo stranske intervenientke z argumentacijo, da nima pravice vložitve pritožbe, predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Predlagateljica ima za stransko intervencijo pravni interes, to je interes, ki izhaja iz pravnega razmerja med intervenientko (volilojemnico) in eno izmed strank (dedičem). S tem ko bo pomagala tožeči stranki, bo varovala svoj na zakonu in oporoki temelječi pravni interes in nadzorovala stranko, od uspeha katere je odvisna njena pravna situacija (njen na prvem odstavku 86. člena ZD temelječ zahtevek).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v:

I. točki izreka spremeni tako, da se stranska intervencija A. dopusti,

II. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje: I. ni dopustilo stranske intervencije pritožnice na strani tožeče stranke in je zato II. zavrglo njeno pritožbo zoper sklep z 10. 11. 2016.

2. Zoper tak sklep se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica stranske intervencije in predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa.

Meni, da njen interes za pridruženje tožeči stranki ni le ekonomski. Pojasnjuje, da je tožničina dedinja in trditve izkazuje s predložitvijo tožničine lastnoročne oporoke ter smrtovnice. Do premoženja, ki ji ga je v oporoki naklonila zapustnica, lahko pride le, če se izkaže, da je v tej pravdi izpodbijani pravni posel, ničen. Kot oporočna dedinja ima interes vstopiti v ta postopek, ki ga je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo kot zgolj ekonomskega.

Sodišče v nekaterih primerih dovoli stransko intervencijo celo upniku tožeče stranke (sklep VSL I Cp 1455/2010). Posledice za pritožnico bi bile v primeru neuspeha tožeče stranke v tem postopku enake kot v zadevi, ki jo je obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani I Cp 4755/2010. Izgubila bi možnost pridobitve sredstev z izvršbo na nepremičninah tožene stranke, drugega premoženja na računih pa ni (kar je pritožnica izkazala z dopisom Banke, d. d., s 24. 8. 2016). Tako bi bila izvršitev oporoke onemogočena.

Sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka pa je napačen zato, ker pravnih dejanj predlagatelja stranske intervencije ni mogoče izključiti vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se intervencija zavrne.

3. Pritožba je bila vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

O pritožbi zoper sklep iz II. točke izreka

5. V skladu z določbo drugega odstavka 200. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pred pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi intervencije zavrglo pritožbo stranske intervenientke z argumentacijo, da nima pravice vložitve pritožbe, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. čelna ZPP v zvezi z 2. odstavkom 200. člena ZPP, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe.

6. Višje sodišče je zato sklep v tem delu na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje, da bo opravilo postopek s pritožbo z 10. 11. 2016 iz 344. in 345. člena ZPP, ki ga še ni opravilo (zaradi česar pritožbeno sodišče pritožbe še ni moglo obravnavati).

O pritožbi zoper sklep iz I. točke izreka:

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno obrazložilo, do kakšne procesne situacije je prišlo v obravnavani zadevi. Po vložitvi tožbe je tožnica umrla, njen oporočni dedič je njen pooblaščenec¹ .

8. Pritožnica sicer trdi, da je tudi sama dedinja in se pri tem sklicuje na oporoko z 9. 1. 2016, ki jo je vložila v spis. Če bi bilo to res, bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožnica bi bila v tem primeru namreč dedinja in s tem stranka postopka, ta pa ne more biti hkrati stranska intervenientka. A po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje povsem pravilno presodilo, da je v tej oporoki za dediča določen (le) dr. B. B.

9. Besedilo, da mora izvršitelj oporoke iz zbranih sredstev na TRR² v zapustničinem imenu donirati A. 50.000,00 EUR, predstavlja po oceni višjega sodišča volilo v smislu 1. odstavka 85. člena Zakona o dedovanju (ZD). Uporabljeni izraz donirati vsekakor ne kaže na določitev dediča.

10. V skladu s 1. odstavkom 86. člena ZD ima volilojemnik na podlagi oporoke pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni, v tem primeru torej od oporočnega dediča. Predlagateljica intervencije izkazuje, da tega ne more doseči, ker premoženja na računih ni (čeprav svoj položaj materialnopravno zmotno opredeli kot položaj dediča). Lastnih zahtevkov do zapustnikovih dolžnikov volilojemnik nima. Če predmeta volila ni (ker ga je oporočitelj odtujil ali porabil ali je ta drugače prenehal obstajati za oporočiteljevega življenja ali če je bil po naključju uničen po njegovi smrti), volilo ugasne (91. člen ZD). Edino s pridružitivjo tožeči stranki lahko volilojemnica varuje svoje pravni položaj, saj s tožbenim zahtevkom v tej zadevi tožnica poskuša doseči poplačilo svojih (s pravnomočnimi sodnimi odločbami prisojenih) terjatev iz nepremičnin toženca. V izvršilnem postopku je bila doslej, kot trdi v tožbi, neuspešna, efektivno poplačilo iz nepremičnine pa ji, kot izhaja iz tožbenih trditev, preprečuje prav v tem postopku izpodbijani zemljiški dolg, za katerega trdi, da je bil ustanovljen z namenom izigrati tožnico.

11. Določba 1. odstavka 86. člena ZD po prepričanju pritožbenega sodišča predlagateljici stranske intervencije daje več kot zgolj ekonomski interes, da se pridruži tožeči stranki (in ji pomaga doseči, da ne pride do položaja, podobnega tistim, urejenim v 91. členu ZD). Ima pravni interes, to je interes ki izhaja iz pravnega razmerja med intervenientko (volilojemnico) in eno izmed strank (dedičem)³ . S tem ko bo pomagala tožeči stranki, bo varovala svoj na zakonu in oporoki temelječi pravni interes in nadzorovala stranko, od uspeha katere je odvisna njena pravna situacija (njen na 1. odstavku 86. člena ZD temelječ zahtevek).⁴

12. Višje sodišče je zaradi opisanega na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je stransko intervencijo pritožnice dopustilo.

-------------------------------
¹ Potencialni zakoniti dedič, ki napoveduje izpodbijanje oporoke, je toženec.
² Ta opredeli kot sredstva, ki bodo na TRR v času smrti in tista, ki bodo naknadno nakazana kot njene terjatve iz pravdnih in nepravdnih postopkov ali drugih nakazil.
³ Prim. Lojze Ude v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2006, stran 268.
⁴ Prim, delo pod 2. opombo, stran 269.

Datum zadnje spremembe:

28.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 665/2019
• VSL Sklep II Cp 1439/2022
• VSL sklep III Cp 3063/2010