VSL Sklep I Cp 115/2017

Jedro

Četudi stranka ne predlaga zaslišanja izvedenca, ampak le postavitev novega izvedenca, mora sodišče po podaji obrazloženih pripomb na izvedensko mnenje zahtevati njegovo dopolnitev. Ker je bil izvedenec postavljen zato, ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, ni mogoča prepričljiva ocena o popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja, dokler na pripombe stranke ne odgovori izvedenec.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti stanovanja, sklenjeni 27. 2. 2014 med A. A. in tožencema in za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjeni 18. 3. 2014 med istimi strankami, za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnosti stanovanja in izbris lastninske pravice v korist tožencev. Tožniku je naložilo povrnitev stroškov postopka tožencev.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom v novo sojenje. Po podaji izvedenskega mnenja je bil zaslišan pokojnikov osebni zdravnik od 25. 10. 2012. Povedal je, da se pokojnega spominja kot zelo bolnega v telesnem smislu, da se je pri njem vedno oglasil zaradi poslabšanj zdravstvenega stanja, da načeloma alkoholizem privede do upada kognitivnih sposobnosti, ki je lahko različen in ga ni mogoče zaznati v navadnem pogovoru. Pojasnil je tudi, da zapis z dne 22. 3. 2016 pomeni, da ni zaznal sprememb bodisi v psihičnem stanju bodisi v pivskih navadah. Glede na to, da je pokojni obiskal zdravnika 3. 2. 2014, tj. dva tedna pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pomeni, da se je njegov alkoholizem nadaljeval. Ker postavljeni izvedenec ni upošteval izpovedbe pokojnikovega osebnega zdravnika, je mnenje že zato pomanjkljivo. Izjava pokojnega, dana 21. 2. 2014 na IPP UKC Ljubljana, je osebna izjava osebe, ki je bila močno podvržena alkoholu in je že zato vprašljiva. Poleg tega vsi ostali medicinski izvidi govorijo drugače. Na zlorabo alkohola kaže povečana vrednost K-MCV. Povečana vrednost tega kazalnika se pojavi po redni vsakodnevni več kot šesttedenski zlorabi alkohola, kar pomeni, da je pokojnik užival alkohol vsaj še januarja in februarja 2014. Povišano vrednost K-MCV kaže tudi izvid z dne 23. 3. 2014, tj. štiri dni pred smrtjo, kar pomeni, da je pokojnik zlorabljal alkohol tudi v času podpisa pogodbe o brezplačni služnosti stanovanja in v mesecu marcu. Navedeni kazalnik do tolikšnih vrednosti poviša namreč uživanje velikih količin alkohola. Iz zapisnika o mrliškem ogledu z dne 27. 3. 2014 izhaja, da pokojnik že 14 dni ni hodil, da je bil močno oslabel in brez apetita. Ob upoštevanju teh navedb ni jasno, kako je mogoče, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena 18. 3. 2014 v notarski pisarni. Močna oslabelost vpliva tudi na človekove razumske sposobnosti. Sledeč obdukcijskemu zapisniku je bila vzrok smrti alkoholna ketoacidoza. V obvestilu zdravniku z dne 22. 3. 2014 je navedeno, da je bil A. A. tedaj že tri dni povsem brez moči, utrujen in da je padel. Tudi to vzpostavlja dvom o njegovih sposobnostih ob sklenitvi pogodbe 18. 3. 2014. V poročilu IPP UKC z dne 23. 3. 2014 je v anamnezi navedeno, da se zadnji teden slabo počuti in je brez moči, da je pred štirinajstimi dnevi padel in se udaril v glavo. Iz izvedenskega mnenja ni razvidno, da bi se opredelil do laboratorijskih izvidov in ostalih listin. Niso jasni razlogi za odločitev sodišča, da po prvotni zavrnitvi dokaznih predlogov za zaslišanje obducentke in osebnega zdravnika drugi dokaz izvede, prvega pa ne. Izvedensko mnenje se opira na izpovedbo B. B., temu dokaznemu predlogu pa je tožnik ugovarjal kot prepoznemu. Da je bilo pokojnikovo zdravstveno stanje v zadnjem mesecu zelo slabo, izhaja tudi iz izpovedb prič C. C. in D. D. Zaključki izvedenskega mnenja so zelo skopi in brez kvalitetne analize in ocene. Kljub pripombam na mnenje in predlogu za postavitev drugega izvedenca sodišče temu ni sledilo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.

Zmotno je stališče sodbe, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju tvegana pogodba. Gre za odplačno pogodbo. Pogodba je bila sklenjena 18. 3. 2014, pokojnik pa je umrl 27. 3. 2014. V obravnavanem primeru se je že ob sklenitvi vedelo, da bo A. A. kmalu umrl in da je bil izredno bolan. Priče so izpovedale, da je bilo njegovo stanje v februarju in marcu 2014 vidno slabo. Slabo zdravstveno stanje pa izkazuje tudi medicinska dokumentacija. V sodbi je napačno interpretirana navedba v obdukcijskem zapisniku, da so bile pokojnikove spodnje hlače obilno pomazane z urinom in kepastim blatom. Toženka se je zavezala, da bo pokojnemu do smrti nudila večkrat dnevno hrano, oskrbo ter ustrezno nego. Glede na to, da je bil pokojni shujšan, oslabel in živ okostnjak, oskrbe s hrano ni bilo.

3. Toženca nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti stanovanja, ki jo je s tožencema 27. 2. 2014 mesec dni pred svojo smrtjo sklenil tožnikov oče A. A., in zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je pokojni sklenil s toženko 18. 3. 2014, torej devet dni pred svojo smrtjo, temelji na trditvah, da A. A. ob sklenitvi pogodb zaradi posledic dolgoletnega prekomernega uživanja alkohola ni bil poslovno sposoben. Ničnost druge pogodbe je tožnik utemeljeval tudi s trditvijo o nedopustni podlagi.

6. Izpodbijana sodba zaključuje, da tožnik ni dokazal, da je bil pokojni ob sklenitvi pogodb nerazsoden, tj. da ni bil sposoben razumeti pomena svojih izjav poslovne volje in njunih pravnih posledic. Zaključek temelji na izvedenskem mnenju psihiatrične stroke ter izpovedbah pravdnih strank in oseb, ki so bile v stiku s pokojnim v zadnjih mesecih njegovega življenja. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da so zaključki izvedenskega mnenja pomanjkljivi in je zato podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

7. Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti osrednje tožbene trditve, da pokojni ob sklepanju pogodb ni bil razsoden. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takih primerih mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je treba stranki omogočiti zaslišanje izvedenca.¹ Četudi stranka ne predlaga zaslišanja izvedenca, ampak le postavitev novega izvedenca, mora sodišče po podaji obrazloženih pripomb na izvedensko mnenje zahtevati njegovo dopolnitev. Ker je bil izvedenec postavljen zato, ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, ni mogoča prepričljiva ocena o popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja, dokler na pripombe stranke ne odgovori izvedenec.

8. Izvedenec je v pisnem mnenju navedel,

- da je bil pokojni dolgoletni odvisnik od alkohola in da je užival velike količine alkohola s kratkotrajnimi obdobji abstinence,

- da je od januarja 2014 zelo zmanjšal količino zaužitega alkohola in celo abstiniral, bil pa je splošno telesno oslabel,

- da je zaradi dolgoletnega uživanja alkohola prišlo do razvoja jetrne ciroze in do jetrne dekompenzacije (prvič v letu 2012),

- da se je njegovo telesno zdravstveno stanje postopoma slabšalo in je bil pred smrtjo zato telesno slabo gibljiv,

- da je bila neposredni vzrok smrti obojestranska pljučnica, osnovni vzrok pa jetrna ciroza,

- da je bil kljub telesni oslabelosti psihično (kognitivno) ohranjen (opirajoč se na zdravniške izvide z dne 21. 2. 2014, 2. 3. 2014, 18. 3. 2014 in 22. 3. 2014 izvedenec meni, da je bil med drugim ustrezno pogovorljiv in orientiran) in brez znakov izpadov spominskih funkcij ter da niso bili podani znaki pomembnejših psihičnih motenj ali bolezni in

- da je bila zato kognitivna sposobnost v času sklepanja pogodb ohranjena in je bil zmožen razumeti pomen obeh pogodb in predvideti njihove posledice.

9. Pritožba utemeljeno opozarja, da je izvedensko mnenje zelo skopo. Tožnik je že v pripombah na izvedensko mnenje opozoril, da izvedenec ni odgovoril na vprašanje, kako je na pokojnikove kognitivne sposobnosti vplivalo dolgoletno prekomerno uživanje alkohola. Ocena v sodbi, da je izvedenec na to vprašanje odgovoril, ni prepričljiva. Iz navedbe v mnenju, da je bil pokojni dolga leta odvisen od alkohola, je sicer mogoče sklepati, da je izvedenec to dejstvo v končnem zaključku upošteval, vendar pa tega ni mogoče zanesljivo ugotoviti, niti ni iz mnenja razvidno, ali dolgoletno uživanje alkohola sploh ne more vplivati na kognitivne sposobnosti take osebe ali pa le dokazno gradivo, zbrano v obravnavanem primeru, ne daje (dovolj) podlage za tak sklep.

10. Pritožba tudi utemeljeno uveljavlja, da iz mnenja ni razvidno, kako so posamezne izvedenčeve ugotovitve vplivale na zaključek mnenja, niti ni jasno, ali je izvedenec upošteval vse zbrane podatke. Glede na izpovedbo pokojnikovega lečečega zdravnika, da alkoholizem lahko privede do upada kognitivnih sposobnosti, bi bilo izvedensko mnenje lahko dovolj zanesljiva podlaga za sklepanje o pokojnikovi razsodnosti šele, ko bi izvedenec pojasnil, kakšen je vpliv dolgoletnega uživanja alkohola na kognitivne sposobnosti oziroma od katerih okoliščin je to odvisno in katere od teh okoliščin utemeljujejo zaključek v podanem mnenju.

11. Mnenje, da je bila pokojnikova kognitivna sposobnost ohranjena, je izvedenec oprl na navedbe v izvidih zdravniških pregledov v zadnjih dveh mesecih pred smrtjo. Glede na to, da je bil pokojni obravnavan zaradi telesne oslabelosti in s tem povezanih težav in ne zaradi psihičnih težav, navedbe v izvidih, da je neprizadet, orientiran in pogovorljiv, je vprašljiv pomen teh navedb za oceno, da pokojnikova sposobnost razsojanja ni bila prizadeta. Poleg tega pritožba - opirajoč se na izpovedbo pokojnikovega lečečega zdravnika - tudi utemeljeno opozarja, da sposobnost za pogovor o rutinskih vsakodnevnih zadevah ne utemeljuje zaključka o sposobnosti razsojanja.

12. Pritožnik tudi utemeljeno dvomi o pravilnosti izvedenčeve ugotovitve, da pokojni od januarja 2014 ni užival alkohola. Pomen te ugotovitve v izvedenskem mnenju sicer ni jasno opredeljen, glede na to, da je navedena v zaključnem delu mnenja, pa gre očitno za eno od dejstev, na katerih temelji podano mnenje. Izvedenec je svoje mnenje temeljil na zapisu v izvidu z dne 21. 2. 2014, v katerem je v okviru anamneze navedeno, da od 15. 1. 2014 alkohola ne uživa več. V pripombah na izvedensko mnenje je pritožnik izpostavil podatke o vrednosti K-MCV v krvi, ki po njegovem kažejo na vztrajajočo zlorabo alkohola, sodba pa zaključuje, da ravno ti podatki kažejo na to, da je pokojni v času sklepanja pogodb nehal popivati. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je glede na zabeležko pokojnikovega lečečega zdravnika ob pregledu v marcu 2014 v zdravstvenem kartonu, da ni zaznal sprememb v pivskih navadah, in glede na to, da je v obdukcijskem zapisniku med diagnozami navedena tudi alkoholna ketoacidoza, podan dvom o pravilnosti ugotovitve, na kateri temelji izvedensko mnenje. Poleg tega tudi ovrednotenje podatkov o vrednostih K-MCV v krvi v zadnjem obdobju pred pokojnikovo smrtjo sodi v domeno izvedenca, šele potem pa je mogoča zanesljiva dokazna ocena s strani sodišča. Dokler niso ovrednotene okoliščine, ki izhajajo iz medicinske dokumentacije, pa tudi ni mogoča zanesljiva dokazna ocena izpovedb tožencev in prič, ki so izpovedovali o pokojnikovem uživanju alkohola v zadnjem mesecu pred smrtjo.

13. Glede na to, da je bila druga pogodba sklenjena devet dni pred smrtjo tožnikovega očeta, je natančnejše izvedenčevo pojasnilo zahteval tudi tožnikov dvom o vplivu pokojnikove splošne oslabelosti, ki jo izkazujeta izvid z dne 22. 3. 2014 in obdukcijski zapisnik. O tem se izvedenec v mnenju ni obrazloženo izrekel.

14. Zaradi navedenih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja pritožnik utemeljeno uveljavlja, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje zanesljive podlage za zaključek o nedokazanosti trditve o pokojnikovi sposobnosti razsojanja v času sklepanja spornih pogodb. Ker je zaradi navedenega treba izpodbijano sodbo razveljaviti, se o pritožbenih očitkih glede drugega uveljavljenega razloga za ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni bilo treba izreči.

15. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem in pozove izvedenca k dopolnitvi mnenja in odgovoru na tožnikove pripombe. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma. Ocena, da je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, bo mogoča šele, ko bo izvedenec podal obrazloženo mnenje o pomembnosti vsake od okoliščin, ki so po pritožnikovem mnenju vplivale na pokojnikovo razsodnost v času sklepanja pogodb.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Prim. sklep VS RS II Ips 40/2016 z dne 10. 3. 2016 in sodba VS RS II Ips 339/2014 z dne 21. 7. 2016. Preudarki, pomembni za odločitev o zaslišanju izvedenca z vidika ustavne pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave), so strnjeno podani v odločbi US RS Up-680/14 z dne 5. 5. 2016.

Datum zadnje spremembe:

28.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 300/2018
• VSL Sodba II Cp 582/2019
• Sodba II Ips 273/93