VSL Sodba II Kp 34478/2013

Jedro

V okoliščinah, ko je policija pričela z ogledom (drugi odstavek 164. člena ZKP) zaradi požara v objektu, je lonček z rastočo rastlino - konopljo zavarovala na zakonit način, ko je slednjega gasilec zaradi nevarnosti rušenja objekta s pomočjo lestve potegnil iz kleti. Tak vstop ni bil nezakonit, pač pa je bilo zavarovanje dokazov opravljeno na podlagi prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP z namenom, da policija zavaruje dokaze, ki so bili zaradi požara ogroženi. Policisti so prišli na kraj zaradi požara in so skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZKP opravili ogled kraja dejanja. Policija je imela podlago za svoje ravnanje v 148. členu ZKP, saj mora v primeru podanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ustrezno ukrepati, da se izsledi storilec kaznivega dejanja.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obtoženca morata plačati sodno takso, in sicer obtoženi A. A. 600,00 EUR, obtožena B. B. pa 375,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo II K 34478/2013 z dne 28. 9. 2016 je Okrožno sodišče v Krškem obtoženega A. A. in obtoženo B. B. spoznalo za kriva kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. A. A. je izreklo kazen dve leti zapora, obtoženi B. B. pa kazen eno leto in dva meseca zapora ter odločilo, da morata v 30-ih dneh po pravnomočnosti sodbe plačati sodne takse in stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke in 7. točke prvega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), in sicer A. A. 508,98 EUR, obtožena B. B. pa 470,61 EUR, medtem ko bo sodišče o stroških zagovornika po uradni dolžnosti za obtoženo B. B. odločilo s posebnim sklepom, ko bodo ti stroški znani.

2. Zoper izpodbijano sodbo so pritožbe vložili:

- zagovornik obtoženega A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni ter obtoženca oprosti očitka po obtožbi oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugega sodnika Okrožnega sodišča v Krškem,

- zagovornik obtožene B. B. iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obtoženko v celoti oprosti obtožbe ter

- višji državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Krškem zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtoženemu A. A. izreče kazen dve leti in štiri mesece zapora, obtoženi B. B. pa kazen eno leto in šest mesecev zapora.

3. V zvezi s pritožbo okrožnega državnega tožilca sta zagovornika obeh obtožencev vložila tudi odgovora, v katerih predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbo državnega tožilca zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožbeno sodišče je na predlog zagovornikov na podlagi prvega odstavka 378. člena ZKP o seji senata obveščalo državnega tožilca, oba obtoženca in oba zagovornika. Seja pritožbenega senata je bila v skladu s četrtim odstavkom 378. člena ZKP opravljena v nenavzočnosti državnega tožilca in obtoženke, saj sta bili obvestili zanju izkazani, zato njuna nenavzočnost ni bila ovira za izvedbo seje.

5. Pritožbe obeh zagovornikov in državnega tožilca niso utemeljene.

K pritožbi zagovornika obtoženega A. A.:

6. Pritožnik zatrjuje, da sodišče prve stopnje za svoje zaključke ni imelo nobenih dokazov in da sodišče okoliščino glede porabe elektrike ne navaja v izreku sodbe, temveč le v obrazložitvi ter da je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker so razlogi o odločilnih dejstvih popolnoma nejasni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi po oceni pritožbenega sodišča jasno in smiselno obrazložilo, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo, da je obtoženec skupaj s hčerko, to je s soobtoženko, od aprila 2012 pa do julija 2013 v hiši v B. gojil indijsko konopljo. Svoje zaključke je sodišče oprlo na izpovedi zaslišanih prič predvsem sosedov, policistov ter kriminalistov, ki so opravljali ogled, prav tako pa tudi na listinsko dokumentacijo in ugotovitve izvedenca elektro stroke in njegovo izvedensko mnenje.

7. Da je obtoženec prihajal v B., v svojem zagovoru sam niti ne zanika, ko navaja, da je tja hodil v času obnove hiše ob njenem nakupu v spomladanskih mesecih 2012. Da je tja zahajal tudi kasneje, pa izpovedujejo priče C. C., D. D., E. E. in F. F., ki živijo v neposredni bližini stanovanjske hiše Š. 5 v B. Sama okoliščina, da je bil obtoženec skupaj s soobtoženko na dopustu v času, ko je prišlo do požara v isti stanovanjski hiši, pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje glede prihajanja obeh v hišo, v ničemer ne omaje. Prav tako je slediti ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je obtoženec hišo preuredil za potrebe laboratorija za vzgojo konoplje, saj je ogled ob požaru pokazal, da so se v stanovanjski hiši, ki je sicer v pretežni meri zgorela, nahajali tako v kletnem prostoru kot tudi v enem od pritličnih prostorov lončki s posajeno konopljo, deli ventilatorske opreme, ostanki PVC izolacije, električni kabli, priča J. J. pa izpoveduje tudi o embalaži močnega gnojila, ki jo je z roba zidu videl v notranjosti podstrešja. Da je šlo za konopljo, izhaja iz poročila NFL, da je bilo takšnih sadik 60, pa iz izpovedi zaslišanih prič G. G., H. H. in drugih, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.

8. Prav tako neutemeljeno pritožnik zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni raziskalo obtoženkine trditve, da je hišo maja 2013 prodala človeku s priimkom I. iz Varaždina in da je to naredila sama. Do takšnega zagovora obtoženke se je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi opredelilo in tudi prepričljivo navedlo razloge, zakaj takšnemu zagovoru obtoženke ni sledilo, zato tudi sodišče druge stopnje slednjemu pritrjuje, podrobneje pa se bo do slednjega opredelilo v nadaljevanju te obrazložitve.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede porabe električne energije sodišče prve stopnje ni prebralo le podatkov Elektra ... oziroma družbe E., temveč je glede porabe električne energije v objektu Š. 5 v dokazovanje pritegnilo tudi izvedenca elektro stroke, ki je izdelal izvedensko mnenje in bil na glavni obravnavi tudi neposredno zaslišan. Tako sama okoliščina, da sodišču ni bilo znano začetno stanje števca za odčitavanje porabe električne energije in nato tudi ne končno, glede na to, da se je števec nahajal v hiši, v katero zaradi varnosti ni bilo možno vstopiti, ne igra nikakršne vloge in je sodišče prepričljivo pojasnilo tudi, zakaj glede na porabo električne energije med drugim ugotavlja, da je kaznivo dejanje izvršeno in da sta ga izvršila prav obtoženec in obtoženka s svojim skupnim delovanjem. Sama poraba električne energije, ki bistveno presega povprečje porabe povprečnega gospodinjstva v Sloveniji, še bistveno bolj pa seveda presega porabo, ki jo je glede na porabnike električne energije in čas bivanja obtožencev v hiši izračunal oziroma ocenil izvedenec, pa potrjuje poleg najdene zemlje na dvoriščni strani hiše, da takšne vzgoje konoplje obtoženca nista imela v tej hiši prvič, pač pa da sta slednje že izvajala vse od junija 2012, ko se je poraba električne energije drastično zvišala in potem ostajala tudi relativno konstantna, kot to izhaja iz listin družbe Elektro ... in izvedenskega mnenja izvedenca elektro stroke.

10. Zagovornik pa oporeka tudi, da na ogled nista prišla niti tožilec niti dežurni preiskovalni sodnik, glede česar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da njuna navzočnost na ogledu ni bila obvezna, da iz zapisnika o ogledu izhaja, da sta bila z ogledom seznanjena in da sta ga prepustila policiji. Dejstvo, da je šlo za ogled, v nobenem primeru ne more biti sporno, saj iz zapisnika o ogledu in izpovedi zaslišanih prič izhaja, da je bilo stanje objekta zaradi požara takšno, da je bilo nevarno vstopiti v stanovanjsko hišo in na tak način opraviti hišno preiskavo, ki dejansko tudi ni bila opravljena. Policisti oziroma kriminalisti so ravnali na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, ko so ob ogledu zavarovali tiste dokaze, glede katerih je bilo nevarno odlašati, ko je gasilec potegnil iz kleti stanovanjske hiše Š. 5 lonček s konopljo. Nobenega dvoma namreč ni, da je bilo stanje stavbe zaradi požara in nevarnosti rušitve takšno, da ni omogočalo vstopa v hišo kot to izrecno izpovedo priče K. K., L. L., J. J. in delavec Elektra ... M. M. Zato so policisti tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno zavarovali dokaz na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, saj je bila stopnja ogroženosti same stavbe in s tem tudi ogroženosti pridobitve dokazov zelo visoka. Ne gre torej za nezakonito pridobljen dokaz in ne za dokaz, ki ga sodišče ne bi smelo uporabiti, zaradi česar je utemeljen zaključek, da dokazi niso bili pridobljeni s kršitvijo 36. člena Ustave RS, ki garantira pravico do nedotakljivosti stanovanja, zato tudi ni podana bistvena kršitev postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

K pritožbi zagovornika obtožene B. B.

11. Pritožnik zatrjuje, da so dokazi pridobljeni z ogledom kraja dejanja nezakoniti, ker je šlo za nezakonito preiskavo stanovanja, torej notranjosti hiše Š. 5, B., s čimer so bile kršene določbe 214. do 218. člena ZKP in 36. člena Ustave RS, sodišče pa je posledično oprlo obsodilno sodbo na nezakonito pridobljene dokaze in tako prekršilo določbo 219. člena ZKP.

12. Glede zakonitosti pridobljenih dokazov se je pritožbeno sodišče že opredelilo v predhodni točki obrazložitve ob obravnavi pritožbenih očitkov zagovornika obtoženega A. A. in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje. Ni točna pritožbena trditev, da je bil ogled nezakonit od trenutka, ko je policija utemeljeno sumila, da je določena oseba v hiši obtoženke izvrševala kaznivo dejanje, ker da bi tedaj morala policija pridobiti sodno odredbo za hišno preiskavo. Kot pravilno zatrjuje pritožba (zapisnik glavne obravnave z dne 25. 5. 2016), se je kriminalistični tehnik postavil na lestev in opravil fotografiranje kletnih prostorov. Tak "vstop" ni bil nezakonit, pač pa je bilo zavarovanje dokazov opravljeno na podlagi prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP z namenom, da policija zavaruje dokaze, ki so bili zaradi požara ogroženi. Policisti so prišli na kraj zaradi požara in so skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZKP opravili ogled kraja dejanja. Policija je imela podlago za svoje ravnanje v 148. členu ZKP, saj mora v primeru podanih razlogov za sum, da je bil storjeno kaznivo dejanje, ustrezno ukrepati, da se izsledi storilec kaznivega dejanja. Nesporno dejstvo, da so policisti in kriminalisti ob ogledu v enem od kletnih prostorov hiše videli večje število (cca 50) cvetličnih lončkov z ogorelimi rastlinami in posumili, da so v teh cvetličnih lončkih posajena rastline konoplje, pa jih je obvezovalo, da storijo vse potrebno z namenom ugotovitve, ali se v hiši nahaja laboratorij za vzgojo konoplje. Skladno z določbo prvega odstavka 247. člena ZKP je pri ogledu sodeloval tudi strokovnjak kriminalistično - tehnične stroke, kriminalistični tehnik SKP PU Novo mesto N. N., s pomočjo katerega je bilo ob sodelovanju gasilca opravljeno zavarovanje dokazov, ki jim je zaradi nevarnosti rušitve stropov zaradi požara v hiši grozilo uničenje. Ker gre za pristojnosti, ki jih ima policija na podlagi navedenih določb ZKP, za ta dejanja tudi ni potrebovala sodne odredbe, kot napačno zatrjujeta pritožbi obeh zagovornikov. S takšnim ravnanjem policije so bili ob nadaljnjem testu NIK-E in poročilom NFL z dne 4. 11. 2013 pridobljeni objektivni dokazi glede vzgoje konoplje v notranjosti stanovanjske hiše Š. 5 v B.

13. Okoliščina, da se policisti kriminalisti oziroma kriminalistični tehniki po dveh letih od dogodka niso več spomnili, kdo je bil gasilec, ki je potegnil lonček iz kleti, ni takšna, da bi pri sodišču druge stopnje ustvarjala dvom v izpovedi zaslišanih policistov. Kot že zgoraj navedeno, so policisti na tak način, da je s pomočjo lestve in droga gasilec, ki je bil opremljen za višje temperature in požarne razmere, potegnil iz kletnega prostora lonček z rastočo konopljo, dokaz pridobili zakonito, zato je napačna pritožbena trditev, da je obtoženki onemogočena učinkovita obramba. Hišna preiskava ni bila opravljena, temveč je policija v dneh 21. in 22. 7. 2013 opravljala ogled, ki se je pričel zaradi ugotovitve zakaj je prišlo do požara, nadaljeval pa zaradi suma, da gre tudi za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje prepovedane droge po prvem odstavku 186. člena KZ-1, kar nenazadnje izhaja tudi iz zapisnika o ogledu z dne 21. 7. 2013 na listovnih številkah 26 do 29 spisa.

14. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi v točki 15 izčrpno in prepričljivo pojasnilo, da so dokazi pridobljeni zakonito, zato sodbi ni mogoče očitati, da nima razlogov o zatrjevani nezakonitosti dela organov pregona, s tem pa obtoženka tudi ni bila prikrajšana za obrazloženo sodno odločbo in s tem za pošten postopek in torej tudi ni podana kršitev ustavnega jamstva o enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave RS.

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno, ko je poseglo v opis dejanja in obtožencema očitalo, da sta v času od aprila 2012 do 21. 7. 2013 gojila večje število sadik konoplje ter dne 21. 7. 2013 gojila še najmanj 60 sadik konoplje, saj je glede posega v opis dejanja izčrpne razloge navedlo v točki 13 obrazložitve. Slednje je tudi prepričljivo obrazložilo, svoje ugotovitve in zaključke pa izdelalo na podlagi podatkov o porabi električne energije ter izpovedi prič glede najdene zemlje, zapisov glede slednjega v obeh zapisnikih o ogledu in priloženih fotografij.

16. Glede izračunane porabe električne energije se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na svoje utemeljitve v točkah zgoraj. Pri tem pa pojasnjuje, da dejstvo, da je prišlo do neobičajno visoke porabljene energije, ne predstavlja golega sklepanja sodišča, pač pa je slednje sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi podatkov Elektra ... oz. družbe E. in vsebine izvedenskega mnenja, katerega izračune je upoštevaje vsebino priloženih podatkov pritožbeno sodišče lahko tudi preverilo.

17. Trditvi pritožbe, da ni mogoče zanesljivo zaključiti, da naj bi se v fotografiranih lončkih v hiši prav tako nahajala in gojila indijska konoplja, ni mogoče slediti. Res je sicer, da je policija s pomočjo gasilca zavarovala le en lonček. Vendar pa na podlagi vsebine izpovedi zaslišanih prič, iz vsebine zapisnikov o ogledu in fotografij tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da se v obeh etažah nahaja večje število (po oceni prič 60) enake vrste in oblike cvetličnih lončkov s podobno obliko rastja ožganih rastlin, kot je zaseženi cvetlični lonček z ožgano rastlino. Vse navedeno ob dejstvu, da sta bila ob hiši najdena tudi dva večja kupa že rabljene zemlje in v v zvezi z ugotovljeno porabo električne energije v letu 2012 in 2013 ter ugotovitvijo, da je bilo s pomočjo zastiranja oken tudi pred sosedi obeh obtožencev gojenje konoplje skrito, tudi pritožbenemu sodišču ne vzbuja nikakršnega dvoma, da se je tudi v vseh ostalih cvetličnih lončkih gojila istovrstna rastlina in da je bila pred tem opravljena vsaj še ena žetev indijske konoplje v najmanj tolikšnem obsegu, kot je bilo to ugotovljeno dne 21. 7. 2013.

18. Zatrjevanje pritožbe, da je sodišče nekritično obravnavalo zagovor obtoženke in ji ni verjelo glede prodaje hiše, pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Slednje je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo v točki 9 izpodbijane sodbe in tudi pojasnilo, da izpoved prič C. C. in L. L., da sta opazila k hiši priti tudi neznanega moškega, ne more omajati pravilnih zaključkov prvostopenjskega sodišča. Tako neprepričljiv in neživljenjski zagovor obtoženke (ko sprva govori o najemu in šele kasneje o prodaji hiše osebi, glede katere ve le priimek, ob trditvi, da je kupec plačal le 1.000 - od dogovorjenih 15.000 - kupnine, o enem samem izvodu prodajne pogodbe, s katerim razpolaga le kupec), tudi pritožbenega sodišča ne more prepričati in se zato le-to v izogib ponavljanju v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje.

19. Glede višine izrečene sankcije pritožnik zatrjuje, da je sodišče sodbo izreklo v nasprotju z načelom zakonitosti, saj zaradi spremembe obtožbe ni mogoče vedeti, koliko proizvedene konoplje se obtoženki še očita ter očita sodišču prve stopnje, da je kazensko sankcijo obtoženki izreklo pod vplivom očitane velike proizvedene količine iz obtožbe. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišče prve stopnje glede ugotovljenih okoliščin, ki so vplivale na izbiro kot tudi odmero kazenske sankcije obtoženki. Pritožnik izpostavlja zdravilne učinke marihuane, pri tem pa nekritično spregleda, da gojenje konoplje brez izrecnega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, s katerim obtoženca nista razpolagala, ni dovoljeno (8. in 9. člen Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami) in da se konoplja po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog nahaja na seznamu prepovedanih drog. Sodišče prve stopnje je v ustrezni meri upoštevalo tako obteževalne, kot tudi olajševalne okoliščine, ustrezno pa je utemeljilo tudi obtoženkino vlogo pri izvrševanju tega kaznivega dejanja, zato zaradi navedb pritožbe pritožbeno sodišče v izrečeno kazensko sankcijo pri obtoženki ni posegalo.

K pritožbi državnega tožilca:

20. Državni tožilec meni, da je sodišče prve stopnje obema obtožencema izreklo prenizko zaporno kazen in da je premajhno težo dalo ugotovljenim obteževalnim okoliščinam kot so organiziranost, odločenost, vztrajnost, predrznost ter koristoljubnost obeh, kot tudi škodljivosti konoplje, količini slednje ter prejšnjemu življenju obeh obtožencev. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ustrezno ocenilo tako čas trajanja izvrševanja tega kaznivega dejanja kot tudi vztrajnost, organiziranost in odločenost obeh obtožencev, dejstvo, da sta bila že kaznovana za istovrstno kaznivo dejanje (obtoženi A. A. dvakrat), primerno pa je pri obtoženi B. B. ocenilo tudi njeno vlogo, ki je bila manjša glede na izdaten finančni vložek obtoženega A. A. pri obnovi hiši ob urejanju laboratorija za hidroponično gojenje konoplje. Ker je tako prvostopenjsko sodišče vsem ugotovljenim okoliščinam dalo ustrezno težo, je pritožbeno sodišče pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

21. Ker je drugostopenjsko sodišče ugotovilo, da so vse tri pritožbe neutemeljene, jih je zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj je ugotovilo tudi, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev po 383. členu ZKP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

22. Obtoženca morata plačati tudi sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Sodišče druge stopnje je slednjo za obtoženega A. A. v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1) po taksni tarifi št. 7113 odmerilo na 600,00 EUR, za obtoženo B. B. pa na 375,00 EUR, pri čemer je ustrezno upoštevalo tudi premoženjske razmere obeh obtožencev, ki jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

28.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep V Kp 47818/2016
• VSM Sklep V Kp 7058/2013
• VSC Sklep III Kp 38733/2017