<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cpg 1353/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.1353.2016
Evidenčna številka:VSL00000153
Datum odločbe:17.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO
Institut:upravnik - ključ delitve stroškov - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti - stroški postopka - odvetniška tarifa - konferenca s stranko - stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino - delitev obratovalnih stroškov

Jedro

Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa le merila za porazdelitev obratovalnih stroškov. Vsi ostali stroški pa se glede na izrecno zakonsko določbo delijo po solastniškem deležu (če ni s pogodbo o medsebojnih razmerjih dogovorjen drugačen ključ delitve).

Odvetniška tarifa konferenco s stranko in poročila stranki ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti že v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oziroma poročilo pripravljeno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v I. točka izreka spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10051/2016 z dne 3. 2. 2016 v prvi in tretji točki izreka ostane v veljavi;

- v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 16,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2016 do plačila, 20,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2016 do plačila in 24,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2016 do plačila ter

- v III. točki izreka pa spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti 31,18 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (4. alineja II. točke izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti 121,15 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10051/2016 z dne 3. 2. 2016 v prvi in tretji točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbene zahtevke, naj tožena stranka tožeči stranki povrne 16,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2016 do plačila; 20,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2016 do plačila; 24,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2016 do plačila in 230,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2016 do plačila (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni povrne 169,24 EUR pravdnih stroškov, z obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Toženi stranki je bila pritožba vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V 30. členu Stanovanjskega zakona-1 je predpisano, da so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe, se upoštevajo merila iz Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik torej določa le merila za porazdelitev obratovalnih stroškov. Vsi ostali stroški pa se glede na izrecno zakonsko določbo delijo po solastniškem deležu (če ni s pogodbo o medsebojnih razmerjih dogovorjen drugačen ključ delitve).

6. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da tožeča stranka v dopolnitvi tožbe ni zatrjevala, da je vtoževane stroške obračunavala tudi na podlagi pogodbe o upravljanju z dne 14. 1. 2013 in da naj sodišče tudi podatke iz razdelilnikov šteje za del trditvene podlage. Nasprotne pritožbene navedbe so protispisne. Pač pa je tožeča stranka v omenjeni vlogi zatrjevala, da je na podlagi pogodbe o upravljanju z dne 14. 1. 2013 upravnik stanovanjske stavbe v naselju X; da je tožena stranka lastnica dveh parkirnih mest, ki jih upravlja tožeča stranka; da tožena stranka stroškov, ki so predmet tožbenega zahtevka, ni poravnala; da gre za stroške/postavke: skupna elektrika, upravljanje, hišniška opravila, materialni stroški, vzdrževanje, zavarovanje, varstvo pred požarom, vodenje rezervnega sklada in v nekaterih primerih stroški opomina. Tožeča stranka je tudi navedla, da so vse postavke izračunane na podlagi Pravilnika ter upoštevajoč solastniški delež toženkinih nepremičnin v stavbi. Tožeča stranka torej ni zatrjevala, kot to zmotno zapiše sodišče prve stopnje, da je stroške delila v skladu s Pravilnikom, in to po solastniškem deležu. Drugi del stavka namreč ne pojasnjuje prvega, temveč je v spornem stavku pritožnica pojasnila dva ključa delitve. Slednja pa sta v celoti skladna z določbo 30. člena SZ-1, po kateri se, kot že zgoraj pojasnjeno, obratovalni stroški delijo po Pravilniku, ostali stroški (npr. upravljanja, vzdrževanja, katere tožeče stranka prav tako zahteva) pa po solastniškem deležu. Ker mora sodišče materialno pravo poznati, je takšna trditvena podlaga zadostna (prim. tudi VSL sodba I Cp 1785/2013 in sklep I Cp 1861/2014).

7. Ker materialno pravo določa način delitve stroškov, je bilo na toženi stranki trditveno breme, da navede katerih stroškov tožeča stranka naj ne bi razdelila skladno z zgoraj navedenimi predpisi. Ker trditev v tej smeri tožena stranka ni podala, tožba tožeče stranke pa je bila sklepčna, je višje sodišče pritožbi v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov obratovanja, vzdrževanja in upravljanja že iz tega razloga ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

8. Glede odločitve pod 4. alinejo II. točke izreka sodbe tožena stranka v pritožbi ne navaja nobenih razlogov in sodišču prve stopnje ničesar ne očita. Višje sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo in izpodbijano sodbo v 4. alineji II. točke izreka za znesek 230,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2016 dalje do plačila zavrnilo.

9. Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve (drugi in prvi odstavek 165. člen v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji priglasila 100 točk za konferenco s stranko (tar. št. 39/1 OT), 200 točk za prvo pripravljalno vlogo (tar. št. 18 OT), 50 točk za poročilo stranki (tar. št. 39/2 OT), 2 % od nagrade za materialne stroške (tar. št. 11/2 OT), vse povečano za 22 % DDV. Višje sodišče je tožeči stranki kot potrebne stroške priznalo 200 točk za prvo pripravljalno vlogo in 2 % materialnih stroškov, kar z upoštevanjem vrednosti točke 0,459 EUR in 22 % DDV znese 114,24 EUR. Ostalih priglašenih stroškov višje sodišče tožeči stranki ni priznalo, saj OT konferenco s stranko in poročila stranki ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti že v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oziroma poročilo pripravljeno (prim. VSL sodba I Cp 1787/2016). Glede stroškov tožene stranke je višje sodišče upoštevalo odmero stroškov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, saj je tožeča stranka ni grajala (stroški tožene stranke so odmerjeni na znesek 169,24 EUR). Tožeča stranka je z zahtevkom uspela v obsegu 70,7 %, tako da ji pripadajo stroški v znesku 80,77 EUR, tožena stranka pa v obsegu 29, 3 %, tako da ji pripadajo stroški v znesku 49,59 EUR. Po opravljenem pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške prvostopenjskega postopka v znesku 31,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

10. Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, je upravičena tudi do delne povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Višje sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka uspela spremeniti odločitev v svoj prid glede zneska 555,14 EUR, torej je njen uspeh s pritožbo 70,7 %. Višje sodišče je tožeči stranki v skladu z določili OT priznalo v pritožbi priglašene stroške in sicer za sestavo pritožbe 250 točk, 50 točk za poročilo stranki o sodbi (saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo pripravljalne vloge oziroma tožbe, zato plačilo ima podlago v tar. št. 39 OT), materialne stroške 2 % ter 22 % DDV kar, upoštevaje vrednost točke v višini 0,459 EUR in njen uspeh s pritožbo, znaša 121,15 EUR. Te stroške ji mora tožeča stranka povrniti v roku 8 dni od vročitve te sodbe. Za primer zamude tudi v tem primeru dolguje zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 30

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 39, 39/1, 39/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MjI1