VSL sklep Cst 409/2016

Jedro

Strankina pravica, da sama sodeluje v postopku, ni absolutna, saj bi to pomenilo v primeru, kadar njena bolezen ni nenadna oziroma nepredvidljiva, zastoj v postopku in prelaganje narokov. Prav zato je strankina dolžnost, da v takih primerih angažirana pooblaščenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A., ki je ob izdaji tega sklepa vpisan v poslovnem registru RS kot podjetnik oziroma zasebnik s podatki: A. A. s. p., ..., matična številka: 000, davčna številka: 000 (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Računovodsko davčne in insolvenčne storitve, B. B., s. p., matična številka: 000 (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za začetek stečaja oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj C. C. d. d. predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita kršitev ustavnega načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ker je kljub izkazanemu zdravstvenemu stanju dolžnika in pojasnilu njegovega odvetnika, da se dolžnik ni sposoben udeležiti naroka, dne 11. 1. 2016 izvedlo narok v odsotnosti dolžnika. S tem naj bi mu kratilo pravico do kontradiktorne obravnave in pravico, da se procesnih dejanj sodišča udeležuje.

6. Po prvem in drugem odstavku 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Po navedeni zakonski dikciji torej zaradi preložitve naroka zaradi bolezni stranke ne zadostuje vsakršen zdravniški izvid, pač pa zdravniško opravičilo, torej ugotovitev zdravnika, da bolezen stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Ni stvar niti pooblaščenca stranke, niti sodišča, da iz zdravniškega izvida sklepa o strankini zmožnosti prihoda na sodišče ali sodelovanja na naroku. Take zaključke mora kot strokovna oseba sprejeti zdravnik.

7. Iz pravilnih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa izhaja, da na naroku dne 11. 1. 2016 predložen zdravniški izvid z dne 4. 1. 2016 ni dokazilo o dolžnikovi upravičeni odsotnosti z naroka, kot ga zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP, niti ni kot takega mogoče upoštevati že prvi vlogi za preložitev naroka predloženega zdravniškega potrdila (z dne 23. 10. 2015), iz katerega izhaja, da naj bi dolžnik en do dva meseca ne bil sposoben za večje psihične obremenitve ter zdravniškega izvida z dne 6. 11. 2015. Iz njih tudi ni razvidno, da naj bi šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen. Če bolezen ni nenadna oziroma nepredvidljiva, je na stranki breme, da za pristop na narok poskrbi z angažiranjem pooblaščenca. Strankina pravica, da sama sodeluje v postopku, namreč ni absolutna, saj bi to pomenilo v primeru, kadar njena bolezen ni nenadna oziroma nepredvidljiva, zastoj v postopku in prelaganje narokov. Prav zato je strankina dolžnost, da v takih primerih angažirana pooblaščenca. Tako stališče je zavzela tako pravna teorija (Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, stran 95 do 96) kot tudi sodna praksa, vključno z ustavnosodno (sklep US RS, Up 184/96 z dne 2. 2. 1999, sklep VS RS II Ips 167/97 z dne 25. 3. 1998).

8. Pritožbeni očitek kršitve ustavne pravice iz 22. člena Ustave zato v obravnavanem primeru ni utemeljen, saj te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.

9. Glede na zgoraj obrazloženo dejansko stanje je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da dolžnik ni izkazal upravičenih razlogov za njegov izostanek z naroka, zato je narok utemeljeno opravilo v njegovi odsotnosti, pa v navzočnosti njegovega pooblaščenca.

10. Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita tudi neizvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke za presojo dolžnikovega zdravstvenega stanja in s tem v zvezi dolžnikove sposobnosti sodelovanja na naroku. Po drugem odstavku 115. člena ZPP namreč sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje, če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Predpostavka za tako postopanje sodišča pa je dvom sodišča v upravičenost izdaje zdravniškega opravičila in seveda sploh obstoj takega opravičila. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da dolžnik sodišču takega opravičila ni predložil, zato ni podlage za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ki bi pojasnil dolžnikove sposobnosti sodelovanja na naroku. V ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da zdravniško opravičilo ni bilo predloženo, je zato vsebovan tudi razlog za zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem psihiatrom.

11. S pritožbenim očitkom prvostopenjskemu sodišču, da je o obstoju upnikove terjatve v celoti sledilo njegovim navedbam, s katerimi je terjatev temeljil na pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 1361112, kreditni pogodbi št. 1455575 in kreditni pogodbi št. 1456385 ter navedbami o obsegu zavarovanj navedenih terjatev, dolžnik ne more izpodbiti po upniku izkazanega obsega terjatev iz navedenih pogodb. Zatrjevati in dokazati bi moral, da je upnik v celoti ali delno že poplačan. Te relevantne trditve pa so v prvostopenjskem postopku izostale oziroma so ostale nedokazane.

12. V predlogu za začetek stečajnega postopka je upnik zatrjeval trajnejšo nelikvidnost dolžnika, ki izkazuje insolventnost dolžnika in s tem stečajni razlog (1. točka prvega odstavka 14. člena ZFPPPIPP) izhajajoč iz dejstev, ki so po 1. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP podlaga za zakonsko domnevo trajnejše nelikvidnosti in sicer, da dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% zneska njegovih obveznosti, izkazanem v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu. Na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2014 je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da znašajo dolžnikove obveznosti 1.491.801,00 EUR, 20% pa znaša 298.360,00 EUR. Samo obveznosti do upnika, s katerimi za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo pa znašajo na dan 12. 5. 2015 skupno 595.260,26 EUR.

13. Navedena zakonska domneva je izpodbojna in dolžnik je imel možnost zatrjevati in dokazovati, da ni trajneje nelikviden. V prvostopenjskem postopku je zatrjeval, da njegovo premoženje presega njegove obveznosti, priložil je tudi cenitve nekaterih nepremičnin in predlagal postavitev izvedenca finančne in gradbene stroke ter cenilca. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, dolžnik niti na poziv sodišča, da predloži poročilo o stanju svojega premoženja, tega poročila ni podal. Po prvem odstavku 384. člena ZFPPIPP mora dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja. Čeprav mora to poročilo po 3. točki tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPPP podati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja, mu je sodišče omogočilo podajo poročila tudi s pisno vlogo (PD 12). Niti s pisno vlogo, niti na naroku dolžnik navedenega poročila ni podal. Pritožbeno sodišče je že zgoraj pritožniku pojasnilo, da upravičenega izostanka z naroka dolžnik ni izkazal. Če pa predhodnega poročila o stanju dolžnikovega premoženja sodišče ni prejelo, tudi delo predlaganih izvedencev ne bi imelo nobenega smisla, če ne razpolagajo s popolnimi podatki o obsegu dolžnikovega premoženja. Prav to je bil razlog za zavrnitev dokaznih predlogov s postavitvijo izvedencev, kot jasno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa. Neutemeljeno zato pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita neobrazloženost zavrnitve dokaznih predlogov in s tem bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Ker pritožnik v prvostopenjskem postopku ni uspel izpodbiti v izpodbijanem sklepu ugotovljene trajnejše nelikvidnosti, je odločitev prvostopenjskega sodišča o začetku stečajnega postopka pravilna in zakonita.

15. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 86/2017
• VSL Sklep Cst 519/2019
• VSL Sklep Cst 147/2021