<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 94/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:CST.94.2017
Evidenčna številka:VSL0085175
Datum odločbe:21.02.2017
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), Andreja Strmčnik Izak (poroč.), Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:odpust obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - obveščanje upravitelja - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - sredstva, privarčevana v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Jedro

V kolikor bi bilo ravnanje dolžnice mogoče oceniti kot nenamerno, potem sankcija zavrnitve odpusta obveznosti ne bi bila primerna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa. Navaja, da sodišče prve stopnje ni preverjalo pravne podlage za izplačilo sredstev po SODZP, posledično pa je napačno ugotovilo, da omenjena sredstva predstavljajo stečajno maso.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti, s katerim je uveljavljal kršitev iz 384. člena ZFPPIPP, ugodilo z nosilnimi razlogi, da sredstva, privarčevana v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODZP), sodijo v stečajno maso, saj so iz stečajne mase izvzeti le prejemki, določeni v 101. členu ZIZ, med temi prejemki pa sredstva SODZP niso navedena. Posledično bi morala dolžnica upravitelja o teh sredstvih obvestiti, česar pa ni storila. Še več, dolžnica je pred začetkom postopka osebnega stečaja uveljavljala enkratno izplačilo sredstev iz SODZP, ne pa poklicne pokojnine, svoje stališče glede načina uveljavljanja pravice pa je spremenila po uvedbi postopka osebnega stečaja. Na osebnem računu dolžnice je bilo na dan 6.7.2016 23.609,95 EUR privarčevanih sredstev, o čemer je bil upravitelj seznanjen šele z dopisom KD d.d. z dne 6.7.2016. Sodišče še ugotavlja, da bi bila navedena sredstva – v kolikor pred izplačilom sredstev s strani KD d.d. ne bi bilo opravljeno preverjanje dolžnice – nakazana na fiduciarni račun odvetnika K. (pooblaščenca dolžnice), s čemer bi prišlo do prikrajšanja stečajne mase in upnikov. Dolžnica je z odpovedjo pravici do enkratnega izplačila sredstev po zaključku sodišča razpolagala s premoženjem, s predložitvijo nepopolnega poročila o stanju premoženja pa kršila obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP.

5. Pritožnica zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da je bila s pravico do enkratnega izplačila seznanjena ter da upravitelju ni poročala o sredstvih na osebnem računu pri KD d.d., ne izpodbija, pač pa sodišču prve stopnje očita nepoznavanje pravne podlage za izplačilo sredstev po SODZP. Ne le, da je takšen očitek najmanj nekorekten, tudi sicer pravna podlaga za izplačilo sredstev ne vpliva na obveznosti, ki jih ima dolžnica po določbah ZFPPIPP.

6. Dejstvo, da dolžnica sredstev na osebnem računu pri Kapitalski družbi d.d., privarčevanih v SODZP, ni navedla v svojem poročilu o stanju svojega premoženja (384. člen ZFPPIPP) in tudi kasneje o tem upravitelja ni obvestila, samo po sebi še nima za posledico zavrnitve odpusta obveznosti. Institut odpusta obveznosti je namreč namenjen vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku, ki se mu na ta način omogoči odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (1. odstavek 399. člena ZFPPIPP) in ni dovoljen, v kolikor gre za dolžnika, ki ni ravnal vestno in pošteno oziroma, če ima njegovo ravnanje značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja.

7. V kolikor bi v primeru, kakršen je konkretni, ko sredstva na osebni račun nakazuje delodajalec in ne dolžnik sam, in sicer z namenom privarčevati sredstva zaradi poklicne upokojitve, bilo ravnanje dolžnice mogoče oceniti kot nenamerno, potem sankcija zavrnitve odpusta obveznosti ne bi bila primerna. Toda v konkretnem primeru je že sodišče prve stopnje pravilno ocenilo (in višje sodišče v to oceno nima pomislekov), da je v ravnanju dolžnice zaznati zavestno prikrivanje premoženja pred upniki.

8. Sodišče prve stopnje po zaključku višjega sodišča utemeljeno ni sledilo navedbam dolžnice, da z odvetnikom K. ni imela nič in ni vložila zahtevka za izplačilo, prav tako ne, da ni jasno, zakaj jo je odvetnik dal na seznam za izplačilo. Življenjsko nelogične in neprepričljive so njene navedbe, da je odvetnik posloval mimo njene volje in samoiniciativno izvedel dejanja na KD d.d., vse to pa naj bi storil brez vednosti dolžnice. Ne le, da odvetnik nima nobenega interesa delovati mimo volje in brez vednosti svoje stranke, tega tudi sicer ne sme storiti, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z Zakonom o odvetništvu.

9. Odvetnik za svoje ravnanje potrebuje pooblastilo stranke. Na podlagi podatkov v spisu ni nobenega dvoma, da je dolžnica še pred začetkom postopka osebnega stečaja odvetnika pooblastila za vložitev zahtevka za izplačilo enkratne vrednosti iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja po 6. odstavku 205. člena ZPIZ-2 (pooblastilo je podpisala v letih 2013 in 2014), prav tako ne, da pooblastila odvetniku ni preklicala. Odvetnik je na podlagi pooblastila izrecno izjavil, da dolžnica ne namerava uveljaviti poklicne pokojnine ter podal zahtevek, da se sredstva izplačajo v enkratnem znesku na njegov fiduciarni račun, ob tem pa še enkrat priložil pooblastilo dolžnice (z dne 17.3.2014). Odvetnik je KD d.d. predložil tudi vse zahtevane podatke za dolžnico, ki jih je lahko dobil le tako, da mu jih je posredovala dolžnica sama (izjava, da ne poseduje izvirnika zavarovalne Police obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in njena izjava, da je rezidentka RS s podatki o bančnem računu). Navedena dejstva so listinsko dokazana, zaradi česar ni bilo nobene potrebe, da sodišče prve stopnje v zvezi s tem zasliši odvetnika K. in ostale predlagane priče, prav tako pa zaradi neizvedbe predlaganega dokaza ni storilo nobene kršitve določb pravdnega postopka, kot mu to pritožnica neutemeljeno očita.

10. Tudi sicer bi dolžnica zatrjevano kršitev morala grajati že na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje njen dokazni predlog zavrnilo, česar pa ni storila. 286.b člen ZPP-D v zvezi s 121. členom ZFPPIPP je uvedel breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev, poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih pa se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti. V kolikor je torej dolžnica menila, da neizvedba predlaganega dokaza z zaslišanjem prič predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Dolžnica v pritožbi zatrjevane kršitve v postopku na prvi stopnji ni grajala, v pritožbi pa niti ne trdi, da je brez svoje krivde ni mogla grajati, zato so te njene pritožbene navedbe tudi iz tega razloga neupoštevne.

11. Za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Razlogov, zaradi katerih dolžnica upravitelju ni poročala o stanju sredstev na osebnem računu pri KD d.d., pritožnica ni navajala; zgolj njeno (zgrešeno) pravno stališče, da omenjena sredstva ne morejo predstavljati stečajne mase, pa za odločitev ne more biti relevantno. Dolžnica se zato ne more uspešno sklicevati na razlago ... zavarovalnice o tem, ali sredstva po SODZP spadajo v stečajno maso ali ne; po začetku stečajnega postopka sta namreč upravitelj in sodišče tista, ki lahko dajeta mnenja oziroma odločata o tem, ali ta sredstva spadajo v stečajno maso ali ne.

12. Na podlagi ravnanja dolžnice je tako mogoče zaključiti, da si ni prizadevala do pravice do poklicne pokojnine (nasprotno: tej pravici se je izrecno odpovedala), pač pa, da pridobi sredstva v enkratnem znesku in to na fiduciarni račun odvetnika, s čemer bi se zaobšel stečajni postopek in s tem upniki. Pravica do enkratnega izplačila teh sredstev pomeni spremembo podatkov iz 1. točke 2. odstavka 384. člena ZFPPIPP, o kateri bi morala dolžnica upravitelju poročati (6. odstavek 384. člena ZFPPIPP), česar pa ni storila, njeno celotno ravnanje pa ima značilnost nepoštenega ravnanja, zaradi česar odpust obveznosti ni dovoljen (1. točka 1. odstavka 406. člena ZFPPIPP).

13. Dolžnica s pritožbenimi razlogi zato ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

ZFPPIPP člen 121, 384, 384/2, 384/2-1, 384/6, 399, 399/1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPIZ-2 člen 205, 205/6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4MjE4