VSL sklep Cst 704/2016
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.704.2016 |
Evidenčna številka: | VSL0074858 |
Datum odločbe: | 08.11.2016 |
Senat, sodnik posameznik: | Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož |
Področje: | STEČAJNO PRAVO |
Institut: | pravočasnost predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnave na navedeni stečajni postopek. |
Jedro
Utemeljena je pritožbena navedba, da je dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil prepozno. Prva vročitev, opravljena že v marcu 2016, je bila namreč pravilna. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje (iz neznanega razloga) predlog in poziv vročalo ponovno, dolžnik ni pridobil novega roka za vložitev te zahteve.
Ker zahteva za odložitev odločanja ni bila pravočasna, ni podlage za prekinitev stečajnega postopka do odločitve o poenostavljeni prisilni poravnavi. 152. člen ZFPPIPP, ki ureja prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedenega postopka prisilne poravnave, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja, zato v zadevi ni pomembno, da se je nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do pravnomočne odločitve o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016, (2.) za upraviteljico imenovalo K. B. in (3.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti.
2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je dolžnik zamudil rok za vložitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zato bi moralo sodišče zahtevo zavreči. Ko sodišče odloča o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, bi moralo opraviti tudi presojo priloženih listin, saj mora iz listin – načrta finančnega prestrukturiranja – izhajati, da predlagani ukrepi niso očitno neutemeljeni ali celo nesmiselni. Preprečiti je treba zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave.
3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in navedel, da je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravočasno vložen in popoln.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka poslalo s pozivom za izjavo dne 3.3.2016 (PD 7). Iz povratnic (tako za upnikov predlog predlog kot za poziv dolžniku, pripeti pa sta k PD 1 in 7) je razvidno, da je poštar 7.3.2016 dolžniku obvestilo o došlem pisanju pustil v hišnem predalčniku. Ker dolžnik tega pisanja na pošti v zakonskem 15 dnevnem roku ni prevzel, je bilo naslednji dan – 23.3.2016 – pisanje puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku na naslovu G. 1, T.
6. Dolžnik je 4.4.2016 sodišče prve stopnje obvestil, da se je preselil na nov naslov (PD 8), in sicer P. 5, P., sodišče prve stopnje pa mu je na ta naslov ponovno vročalo upnikov predlog in poziv za odgovor (PD 10). Zakaj je to storilo, iz spisa ni razvidno. Glede na to, da je dolžnik sedež spremenil šele 4.4.2016, kot to izhaja iz sodnega registra, je bilo namreč že prvo vročanje, opravljeno pred spremembo sedeža, pravilno in ni bilo nobene potrebe po ponovnem vročanju.
7. S tem pa se izkaže, da je utemeljena pritožbena navedba, da je dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil prepozno (1. odstavek 236 člena v zvezi z 2. odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Prva vročitev, opravljena že v marcu 2016, je bila namreč pravilna. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje (iz neznanega razloga) predlog in poziv vročalo ponovno, dolžnik ni pridobil novega roka za vložitev te zahteve.
8. Zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka je bila tako prepozna, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo zahtevo, vloženo šele 28.6.2016, zavreči. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnikovo zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bo tako moralo nadaljevati z obravnavo upnikovega predloga. Ker zahteva za odložitev odločanja ni bila pravočasna, namreč ni podlage za prekinitev stečajnega postopka do odločitve o poenostavljeni prisilni poravnavi. 152. člen ZFPPIPP, ki ureja prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedenega postopka prisilne poravnave, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja (2. odstavek 221.b člena ZFPPIPP), zato v zadevi ni pomembno, da se je nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016. Le v primeru pravočasnega predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka namreč lahko povzroči prekinitev predhodnega stečajnega postopka.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 26.05.2017