VSL sklep EPVDp 15/2017

Jedro

Ker je z novelo ZP-1J spremenjena določba tretjega odstavka 202.e člen ZP-1 določba procesne narave, jo je sodišče dolžno uporabiti v vseh postopkih odločanja o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja od 6. 11. 2016 dalje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu na podlagi sklepa istega sodišča z dne 16. 8. 2016 in mora storilec plačati sodno takso po tar. št. 8404 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 30,00 EUR.

2. Proti sklepu se pritožuje storilec po zagovornikih. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. Uveljavlja napačno uporabo predpisa, ker se sodišče v obrazložitvi sklicuje na tretji odstavek 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1) ob upoštevanju novele ZP-1J (Uradni list RS, št. 32/2016), ki je začela veljati 6. 11. 2016.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob pregledu spisovnega gradiva in preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami ter po uradni dolžnosti (pregled na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1) višje sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev določb postopka o prekršku niti ni uporabilo materialnega prava na škodo storilca in tudi pritožba glede nepravilne uporabe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 ni utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju te obrazložitve.

5. Spisovno gradivo in pritožbene navedbe pa potrjujejo pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (sklep je bil izdan 16. 8. 2016) 12. 9. 2015 storil prekršek po desetem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (ZVoz), za kar mu je Okrajno sodišče v Celju s sodbo PR 1126/2015 z dne 12. 7. 2016, ki je postala pravnomočna 29. 11. 2016, izreklo poleg globe še stransko sankcijo 18 kazenskih točk.

6. Tretji odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. S tretjim odstavkom 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 32/2016; ZP-1J), ki je začel veljati 6. 11. 2016, je bilo v tretjem odstavku 202.e člena ZP-1 črtano besedilo „odloči, ali naj se mu“ in zadnji stavek. Prvostopenjsko sodišče je izdalo izpodbijani sklep 4. 1. 2017, torej ko je že veljala novela ZP-1J, zato je svojo odločitev pravilno oprlo na v času odločanja veljavno določbo tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pri odločanju uporabiti določbo tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 veljavno v času pred začetkom veljavnosti novele ZP-1J. Ta novela namreč v prehodnih in končnih odločbah ne določa drugačnega začetka uporabe določbe 34. člena ZP-1J oziroma spremenjenega tretjega odstavka 202.e člen ZP-1, saj ni predvidela nobenih posebnih pravil, ki bi jih vezala na izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ali na vložitev predloga za odložitev izvršitve. To pomeni, da gre za določbo procesne narave, ki začne veljati in se uporablja z dnem uporabe ZP-1J, to je s 6. 11. 2016. Ko novela zakona v prehodnih določbah ne določi posebnih pravil glede uporabe določenega člena spremenjenega zakona, pa sodišče pri odločanju uporabi tiste procesne določbe zakona, ki veljajo v času izdaje odločbe sodišča.

8. Ker določba 202.e člena ZP-1 ni materialnopravno določba, temveč gre za procesno določbo, je brezpredmetno pritožnikovo sklicevanje na drugi odstavek 2. člena ZP-1, ki ureja uporabo milejše materialnopravne določbe ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremeni zakon. Navedena pravila o uporabi milejšega predpisa se nanašajo le na materialne določbe ZP-1, medtem ko je določa tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 procesne narave.

9. Glede na navedeno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo 2. člen Ustave RS in načelo zakonitosti v kazenskem postopku (28. člen Ustave RS). Prav tako pritožniku ni bila kršena enakost pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in tudi ne načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče namreč vsem storilcem, ki so jim za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe po 6. 11. 2016 pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

10. Sodišče prve stopnje pri odločanju tudi ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona, saj učinkuje z novelo ZP-1J spremenjena določba tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 od sprejema zakona in jo je sodišče dolžno uporabiti v vseh postopkih odločanja o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja od 6. 11. 2016 dalje.

11. Glede na navedeno pa tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki jo uveljavlja pritožnik z navedbami, da je izpodbijani sklep glede utemeljenosti razlogov za preklic, kot jih je določal peti odstavek 202.d člena ZP-1, neobrazložen. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sklepa navedlo razloge glede vseh okoliščin odločilnih za izpodbijano odločitev. Dejstvo, da so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa je po tretjem odstavku 202.e člena ZP-1 zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

12. Brezpredmetno je tudi pritožnikovo sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Kopru EPVDp 3/2014, iz katerega pa (v nasprotju s pritožbenimi navedbami) ne izhaja dolžnost uporabe milejšega zakona pri preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot materialnopravnega instituta), kar navaja pritožnik. Iz navedenega sklepa namreč izhaja, da se določba drugega odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 21/2013, ZP-1H), ki od 14. 6. 2013 samostojno določa pojem hujšega prekrška, glede na prehodno določbo četrtega odstavka 30. člena ZP-1H uporablja za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona. Takšne določbe pa, kot je že navedeno, ZP-1J nima.

13. Ker višje sodišče v tem postopku preizkuša le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ta odločitev pa je pravilna in zakonita, so brezpredmetne pritožbene navedbe glede medsebojne časovne in krajevne povezanosti prekrškov, storilčevega obžalovanja prekrška, obljube, da prekrškov ne bo več storil, ugotovitev iz zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, da je storilec telesno in duševno zmožen za voznika motornega vozila, pa tudi navedbe glede potrebe po veljavnem vozniškem dovoljenju.

14. Neupoštevno je tudi pritožnikovo sklicevanje na določbe KZ-1 o preklicu pogojne obsodbe, saj je postopek o prekršku oziroma postopek dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja urejen v specialnem predpisu, to je v ZP-1.

15. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

16. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, mora storilec na podlagi določb 147. člena ZP-1 in ZST-1 plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Pri določitvi zneska sodne takse je višje sodišče upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 in ta znesek (20,00 EUR) mora storilec plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo sodišče prve stopnje v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep EPVDp 174/2015
• VSL sklep EPVDp 24/2016
• VSL sklep EPVDp 189/2015