VSL sklep Cst 44/2017

Jedro

Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen.

Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi upravitelja bi šlo, če bi imeli upniki pravico brez obrazložitve razrešiti upravitelja iz krivdnih razlogov, z vsemi posledicami, ki jih zakon predvideva za tako situacijo. Glasovanje o nezaupnici brez obrazložitve glasu pa ne pomeni razrešitve iz krivdnih razlogov, pač pa iz nekrivdnih, zato pritožbeno sodišče ne vidi, da bi ureditev iz 116.a člena ZFPPIPP že na prvi pogled in očitno sama po sebi omogočala samovoljno odločitev upnikov, ki posega v pravice upravitelja do osebnostnega dostojanstva, do sodnega varstva in enakega varstva pravic, do pritožbe ter ruši načelo enakega varstva pravic vseh upnikov, na kar vse se sklicuje pritožnik v pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje M. B. razrešilo s funkcije upravitelja v postopku (1. točka izreka); za novega upravitelja je imenovalo M. Z. (2. točka izreka), ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike M. Z. - odvetnik, matična številka 000 (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožil razrešeni upravitelj. V pritožbi je zatrjeval nezakonitost odločitve upniškega odbora o zahtevi za glasovanje upnikov o razrešitvi upravitelja, sodišču pa je očital, da je uporabilo nepravilen izračun izida glasovanja. Uveljavljal je tudi bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče upravitelju ni omogočilo podrobnejšega poročila glede višine terjatev posameznih upnikov. Posebej pa je izpostavil stališče o tem, da je določba 119.a člena ZFPPIPP v nasprotju z Ustavo RS. Sodišču druge stopnje je predlagal, da zaradi neveljavnega glasovanja, ki nima temelja v veljavnem sklepu upniškega odbora, postopek odločanja o razrešitvi upravitelja ustavi. Podredno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj prekine postopek odločanja in spis predloži Ustavnemu sodišču s predlogom, da razveljavi neustavno določbo 119.a člena ZFPPIPP.

3. Na pritožbo sta odgovorili upnici DUTB, d.d., (DUTB) in Republika Slovenija (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja). Upnica RS je predvsem nasprotovala pritožbenemu stališču upravitelja, da je njena terjatev zaradi uresničitve pogoja prenehala, upnica DUTB pa je vse navedbe in stališča upravitelja v pritožbi prerekala ter sodišču predlagala, da izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. 119.a člen ZFPPIPP je začel veljati z novelo ZFPPIPP-E. Upniškemu odboru daje upravičenje, da če po njegovi presoji upravitelj ne uživa več zaupanja upnikov, lahko kadar koli po objavi sklepa o preizkusu terjatev z večino glasov vseh svojih članov brez obrazložitve zahteva glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja. Po določbi tretjega odstavka istega člena ima v postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 119.a člena ZFPPIPP). S pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče imenovanega upravitelja razreši in imenuje novega upravitelja, je dovoljeno izpodbijati samo način izračunavanja večine in da je bila za upravitelja imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje iz 115. člena zakona. Pritožbo lahko (poleg strank postopka) vložita tudi razrešeni upravitelj in novo imenovani upravitelj (šesti odstavek 119.a člena ZFPPIPP).

6. V skladu s 156. členom Ustave mora sodišče prekiniti postopek in začeti postopek pred ustavnim sodiščem, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi zoper sklep o razrešitvi upravitelja, v zvezi z uporabo 119.a člena ZFPPIPP ni sledilo stališčem pritožnika, ki bi terjala prekinitev postopka odločanja o pritožbi in začetek postopka za oceno ustavnosti tega dela zakona.

7. Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (prvi odstavek 108. člena ZFPPIPP). Z začetkom postopka zaradi insolventnosti imenuje upravitelja sodišče (prvi odstavek 116. člena ZFPPIPP) in sicer vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu iz petega odstavka 111. člena tega zakona (tretji odstavek 116. člena ZFPPIPP). Izjemo predstavlja šesti odstavek 116. člena ZFPPIPP, ko v primeru insolvenčnega postopka nad zavarovalnico ali banko imenuje sodišče upravitelja na predlog nadzornega organa te pravne osebe. Iz navedene določbe zakona sledi, da praviloma, razen v primeru bank in zavarovalnic, nihče nima vpliva na izbiro upravitelja ob začetku insolvenčnega postopka. Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E pa je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami.(1)

8. Upniški odbor je organ upnikov (76. člen ZFPPIPP), stečajni upravitelj pa je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Varovanje in uresničitev interesov upnikov terja zaupanje upnikov v delo upravitelja. V razmerju dveh organov (upniškega odbora in upravitelja) je upniški odbor tisti, ki mu daje zakon možnost, da vpliva na razrešitev upravitelja. Upravitelj pa po zakonu nima nobene možnosti vplivati na oblikovanje upniškega odbora, na njegovo sestavo, niti na odpoklic oziroma razrešitev posameznega člana upniškega odbora. Zakon je že pred spremembo ZFPPIPP-E dajal možnost upnikom in upniškemu odboru, da zahtevajo od sodišča razrešitev upravitelja, vendar le v primeru, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Z novelo ZFPPIPP-E pa je uzakonjena še možnost razrešitve upravitelja zaradi nezaupnice. O zamenjavi upravitelja z novim upraviteljem na zahtevo upniškega odbora odločajo upniki in v primeru dosežene ustrezne večine glasov upnikov, ki jo preveri sodišče, izda sodišče sklep o razrešitvi in imenovanju novega upravitelja. Iz Poročila Državnega zbora k Predlogu novele ZFPPIPP-E izhaja, da je Ministrstvo za pravosodje kot predlagatelj utemeljil dopolnitev tega dela zakona z okrepitvijo položaja upnikov nasproti stečajnemu upravitelju.

9. Pritožnik meni, da ureditev, ki predvideva postopek glasovanja upnikov o razrešitvi upravitelja na zahtevo upniškega odbora, brez obrazložitve njegove presoje, da upravitelj ne uživa več zaupanja upnikov, ni v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, ker take presoje ni mogoče preizkusiti.

10. Presoja upniškega odbora o tem, da upravitelj ne uživa več zaupanja upnikov, je dejansko stvar subjektivne presoje, ki jo potrdijo ali ovržejo lahko le upniki z glasovanjem. Upravitelj na to presojo nima vpliva, zato o njej tudi ne odloča sodišče kot o spornem razmerju med upniki na eni strani in upraviteljem na drugi strani. Tudi o razrešitvi izvoljenih članov upniškega odbora odločajo upniki na zahtevo upnikov, ki imajo 1/10 glasovalnih pravic, brez obrazložitve takega predloga (6. člen ZFPPIPP). S tem se izkaže, da postopek razrešitve z glasovanjem v insolvenčnem postopku ni predviden le za upravitelja.

11. Ureditev razrešitve organa zaradi nezaupnice z glasovanjem večine članov pozna tudi naše korporacijsko pravo (ZGD-1). V konkretnem primeru gre za razrešitev stečajnega upravitelja. Začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo povzroči razpustitev korporacijske strukture družbe. Družbenikom družbe v stečaju ostane le pravica do preostanka stečajne mase, po poplačilu stroškov in vseh terjatev upnikov. Uresničenje interesa upnikov za plačilo terjatev je namen stečajnega postopka. Pri upravljanju stečajne mase in opravljanju drugih poslov, ki jih sme po zakonu opravljati stečajni dolžnik (ki ga zastopa upravitelj), ni dovoljeno prevzemati vseh poslovnih tveganj, značilnih za poslovanje delujočega podjema, temveč samo tista, ki so nujna za uresničitev interesa upnikov za plačilo terjatev, ki jih uveljavljajo v stečajnem postopku (228. člen ZFPPIPP). Zakonodajalec je s spremembo ZFPPIPP-E okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen.

12. Pritožbenega stališča o ureditvi, ki naj bi omogočala samovoljo upnikov v razmerju do varovanega položaja upravitelja, pritožbeno sodišče ni sprejelo. Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi upravitelja bi šlo, če bi imeli upniki pravico brez obrazložitve razrešiti upravitelja iz krivdnih razlogov, z vsemi posledicami, ki jih zakon predvideva za tako situacijo. Glasovanje o nezaupnici brez obrazložitve glasu pa ne pomeni razrešitve iz krivdnih razlogov, pač pa iz nekrivdnih, zato pritožbeno sodišče ne vidi, da bi ureditev iz 116.a člena ZFPPIPP že na prvi pogled in očitno sama po sebi omogočala samovoljno odločitev upnikov, ki posega v pravice upravitelja do osebnostnega dostojanstva, do sodnega varstva in enakega varstva pravic, do pritožbe ter ruši načelo enakega varstva pravic vseh upnikov, na kar vse se sklicuje pritožnik v pritožbi. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tista stališča pritožnika, za katera je ocenilo, da so bila bistvena pri presoji, da v konkretnem primeru lahko odločitev opre na določbo 119.a člena ZFPPIPP, ne da bi prej zahtevalo presojo Ustavnega sodišča.

13. V zvezi z ugovorom upravitelja o nezakonitosti zahteve upniškega odbora o glasovanju upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja, je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da se je prepričalo, da pooblaščenci članov upniškega odbora, glede katerih je upravitelj izrazil dvom v pravilnost njihovih pooblastil, imajo pooblastila njihovih zakonitih zastopnikov za zastopanje. Navedlo je, da je od devetih članov upniškega odbora glasovalo za zahtevo za glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja šest članov (potrebno večino v konkretnem primeru predstavlja že pet članov). Glede upraviteljevega predloga z dne 15. 9. 2016 o zamenjavi člana upniškega odbora R., M., ker naj bi mu že v letu 2013 prenehal položaj upnika in s tem člana upniškega odbora, je v razlogih sklepa pojasnilo stališče, da predlog upravitelja za zamenjavo tega člana upniškega odbora na izid glasovanja upniškega odbora ne vpliva. V tem delu ima sklep razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti. Pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je članu upniškega odbora R., M. že v letu 2013 prenehal položaj upnika in s tem člana upniškega odbora. Upniku preneha položaj člana upniškega odbora, ker je prenehalo njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja po tretjem odstavku 57. člena ali po 58. členu zakona (1. točka prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP). O pravnem dejstvu iz 1. točke prvega odstavka mora upravitelj obvestiti sodišče v osmih dneh, ko zanj izve (drugi odstavek 85. člena ZFPPIPP). Upravitelj ne trdi nobenega pravnega dejstva iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP, niti kdaj naj bi zanj zvedel, niti da je o tem sodišče obvestil pred sporno sejo upniškega odbora 16. 8. 2016.

14. Neutemeljeno je tudi pritožnikovo stališče, s katerim nasprotuje razlogom sodišča prve stopnje, da pisne izjave o glasovanju pooblaščencev članov upniškega odbora ustrezajo načinu izjavljanja v skladu z 2. točko tretjega odstavka 90. člena ZFPPIPP (s predložitvijo izjave pred sejo upniškega odbora tako, da jo pooblaščenec predloži predsedniku upniškega odbora). Pri tem ni pomembno, ali v izjavi o glasovanju, ki jo da pooblaščenec člana upniškega odbora, piše, da član upniškega odbora glasuje za predlog, ali pa, da naj v njegovem imenu predsednik upniškega odbora glasuje za. Izjava je v vsakem primeru dovolj jasna, da pomeni izjavo določenega člana upniškega odbora o glasovanju za predlog. Odločitev upniškega odbora po prvem odstavku 119.a člena ZFPPIPP pa je sprejeta z večino glasov vseh članov (drugačna večina kot se zahteva po petem odstavku 90. člena ZFPPIPP), kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru in sicer so za glasovali naslednji člani: 1. DUTB d.d., 2. E. d.d., 3. RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 4. S, s.r.l., 5. D. d.o.o. in 6. G. d.o.o.

15. Sodišče je objavilo poziv upnikom za glasovanje 29. 8. 2016, ki mu je priložena glasovnica in še upraviteljeva izjava z dne 22. 8. 2016. O razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana (tretji odstavek 119.a člena ZFPPIPP). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da so na poziv sodišča, da oddajo glasovnice, glasovali upniki: 1. DUTB, 2. E. d.d., 3. RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 4. S. s.r.l., 5. banka U., 6. banka S, 7. RS, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad ..., 8. RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 9. banka K, 10. T. d.o.o., 11. H. d.o.o. in 12. K. d.d. Vsi upniki, ki so glasovali, imajo priznane terjatve. Proti razrešitvi upravitelja so glasovali upniki, našteti pod št. 7., 8. in 12. Ostali upniki, ki so glasovali, so glasovali za.

16. Skupni znesek terjatev upnikov, ki so glasovali za razrešitev imenovanega upravitelja in za imenovanje novega upravitelja po izračunu sodišča prve stopnje znaša 42.633.416,71 EUR. V skladu z določbo tretjega odstavka 73. člena ZFPPIPP (glede prenehanja upnikove pravice do poplačila) sodišče prve stopnje pri izračunu skupnega zneska terjatev upnikov, ki so glasovali za, ni upoštevalo terjatve upnika RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v celotnem (sicer priznanem) znesku 2.640.763,81 EUR. Pri terjatvah upnikov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, pa je znesek priznanih terjatev, zaradi že delnega plačila, znižalo: upniku DUTB za 1.792.829,00 EUR, upniku banka U. za 500.120,00 EUR in upniku banka S. za 6.238.748,88 EUR. Pritožnik izračuna skupnega zneska terjatev upnikov, ki so glasovali za njegovo razrešitev, v pritožbi konkretno ne izpodbija. Izpodbija pa osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje.

17. V skladu z določbo 74. člena ZFPPIPP je osnova za izračun deleža glasovalnih pravic posameznega upnika vsota zneskov vseh terjatev upnikov iz 73. člena tega zakona, to pa je skupna vsota zneskov njihovih priznanih terjatev (zmanjšana za terjatve, ki so že prenehale) in verjetno izkazanih terjatev, ki še niso ugotovljene. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev višine osnove uporabilo podatke iz zadnjega posodobljenega seznama prijavljenih terjatev (PSPT), ki je bil objavljen 2. 10. 2014. Upravitelj mora v stečajnem postopku ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev tako, da dopolni podatke o prerekanih terjatvah s podatki o začetku in izidu postopkov iz 4. točke drugega odstavka 70. člena tega zakona (1. točka 72. člena ZFPPIPP). Glede podatkov o začetku in izidu postopkov v zvezi s prerekanimi terjatvami, je glede tistih, ki so bile do izdelave PSPT že priznane in v posodobljenem seznamu upoštevane, sodišče prve stopnje pravilno uporabilo podatke iz upraviteljevega PSPT. Za kolikor je upravitelj obvestil sodišče, da so bile priznane terjatve upnikom že plačane (skupno za 11.172.461,69 EUR), je sodišče osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic zmanjšalo (od vsote priznanih terjatev na dan izdelave PSPT v višini 89.667.824,53 EUR je odštelo 11.172.461,69 EUR in dobilo razliko 78.495.362,84 EUR). Glede tako upoštevane osnove pritožnik nima konkretnih pripomb.

18. Pritožnik pa v pritožbi opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot priznano še terjatev upnika P. d.d. (št. 472) v višini 672.465,49 EUR, ker je bila v tej višini že ugotovljena s poravnavo. Pritožbeno sodišče je navedeno dejstvo upoštevalo kot relevantno in k osnovi za izračun glasovalnih pravic v višini 78.495.362,84 EUR prištelo še 672.465,49 EUR, tako da znaša osnova za izračun deleža glasovalnih pravic posameznega upnika pravilno 79.167.828,33 EUR. Upravitelj v pritožbi ni navedel nobene druge prerekane terjatve, ki naj bi bila ugotovljena v času med izdelavo zadnjega PSPT in izpodbijanega sklepa, niti da je o takem izidu postopka v tem času obvestil sodišče.

19. Za tiste prerekane terjatve, glede katerih je pravda še v teku, je za izračun osnove pomembna tudi odločitev na podlagi presoje verjetnosti teh terjatev. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da v trenutku odločanja o izračunu osnove za glasovanje, ni terjatev, ki bi bile le verjetno izkazane in ne hkrati priznane. Zato o verjetnosti terjatev ni odločalo.

20. Pritožnik opozarja, da niso še končani vsi postopki, ki so jih začeli upniki prerekanih terjatev. Pri tem se sklicuje na terjatve upnikov iz zadnjega PSPT pod „zap. št. 427, 521, 504, 442...“, konkretno pa pove, da pravda ni še končana z upnikom Pr. d.o.o. - v stečaju (504) in z upnikom Zavod RS za blagovne rezerve (442).

21. Zmotno je stališče pritožnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pozvati, da ažurira podatke v zvezi s stanjem postopkov, ki so jih začeli upniki s prerekanimi terjatvami. O tem je namreč upravitelj sodišču poročal ob vsakem rednem poročilu. Zato je sodišče prve stopnje imelo na razpolago podatke iz rednih poročil upravitelja. Zadnje, pred izdajo izpodbijanega sklepa, je bilo poročilo z dne 11. 7. 2016, ki se glede Poročila o stanju zadev ne razlikuje od Poročila o stanju zadev z dne 11. 10. 2016, kar pomeni, da se tudi od 11. 7. 2016 do 4. 10. 2016 stanje odprtih pravd, o katerih je podal poročilo odvetnik kot pooblaščenec stečajnega dolžnika, ni spremenilo. V tem poročilu pa je v točki 5) navedeno, da sta bili pritožbi upnikov Pr. d.o.o. - v stečaju in Zavod RS za blagovne rezerve zavrnjeni, s čimer je postopek s tema dvema upnikoma pravnomočno končan. Iz drugega dela poročila izhaja, da je v teku še nekaj pravd, vendar ne, da bi bila odprta še kakšna pravda, začeta zaradi uveljavitve prerekane denarne terjatve upnika. Zato pritožbeno sodišče ni moglo slediti pritožniku, da je treba osnovo povečati še za terjatvi teh dveh upnikov kot verjetno izkazani. Poleg tega je pritožbeno sodišče vpogledalo tudi v izjavo upravitelja o prijavljenih terjatvah upnikov št. 504 in 442. Upravitelj je terjatev upnika 504 prerekal na podlagi dejstva, da upnik ni izkazal dobave prašičev, terjatev upnika 442 pa zato, ker upnik terjatev v prijavi ni konkretiziral. V zvezi z navedeno izjavo upravitelja o razlogih za prerekanje terjatve, tudi v primeru, če postopek še ne bi bil končan, sodišče ne bi imelo podlage za ugotovitev, da sta ti dve terjatvi upnikov verjetni. Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva pravila iz drugega in tretjega odstavka 68. člena ZFPPIPP. Če so podani pogoji za domnevo, da izkazana terjatev verjetno ne obstoji, ni razloga, da sodišče prve stopnje ne akceptira upraviteljevih razlogov za prerekanje terjatve.

22. Glede terjatve št. 427 pritožbeno sodišče iz PSPT ugotavlja, da gre za terjatev upnika P. d.d., v višini 672.465,49 EUR, za katero verjetnosti sodišče prve stopnje pravilno ni ugotavljalo, saj se je izkazalo, da je bila vmes že s poravnavo priznana. Glede terjatve št. 521 upnika E. d.o.o. v višini 2.034,75 EUR pa upravitelj ni podal trditev, da postopek še ni končan, zato tudi s to terjatvijo ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da v tem postopku ni več terjatev, o katerih še ne bi bilo odločeno, so pa pomembne za izid glasovanja.

23. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona (četrti odstavek 119.a člena ZFPPIPP).

24. Ob upoštevanju zvišane osnove, glede katere je pritožnik uspel, sedaj 79.167.828,33 EUR, znaša polovica te osnove za izračun deleža glasovalnih pravic 39.583.914,16 EUR. Vsota terjatev upnikov, ki so glasovali za razrešitev imenovanega upravitelja in za novega upravitelja, nespremenjena znaša 42.633.416,71 EUR, kar je še vedno več od polovice osnove za izračun deleža glasovalnih pravic. S tem pa se izkaže, da zvišana osnova nima vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da so upniki stečajnega dolžnika sprejeli odločitev v skladu z določbo četrtega odstavka 119.a člena ZFPPIPP.

25. Ker višje sodišče ob obravnavanju pritožbe tudi ni zaznalo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------

Op. št. (1): Podobno ureditev pozna tudi Hrvaška (glej Stečajni zakon (NN 71/2015), člen 87 „Imenovanje drugog stečajnog upravitelja“

Datum zadnje spremembe:

12.05.2017