<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 829/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:CST.829.2016
Evidenčna številka:VSL0079660
Datum odločbe:11.01.2017
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Nada Mitrović
Področje:STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:osebni stečaj - začetek postopka odpusta obveznosti - že pravnomočno zavrnjen predlog za odpust obveznosti - desetletni rok - ovire za odpust obveznosti - mnenje upravitelja glede dolžine preizkusnega obdobja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - pravno sredstvo - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - določitev preizkusnega obdobja - podatki o predhodno zavrnjenih predlogih za odpust obveznosti - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti

Jedro

Če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem in od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga stečajnega dolžnika še ni preteklo deset let, odpust obveznosti ni dovoljen.

Mnenje upravitelja glede dolžine preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP se dolžniku ne vroča in sodišče nanj tudi ni vezano. Mnenje je le v pomoč sodišču v zvezi s presojo obstoja okoliščin, ki so po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP odločilne za določitev preizkusnega obdobja. S tem pa dolžniku ni kršena pravica do izjave, saj mu je v zvezi z dolžino preizkusnega obdobja omogočeno celo pravno sredstvo - ugovor proti odpustu obveznosti zaradi predolgega preizkusnega obdobja. Opisan postopek je za dolžnika celo ugodnejši, saj se možnost ugotavljanja relevantnih okoliščin za določitev preizkusnega obdobja s tem pomakne v čas, ko preizkusno obdobje že teče, v nasprotnem primeru (kot ga razume dolžnik), pa bi se ugotavljanje okoliščin za določitev preizkusnega obdobja lahko zavleklo, s tem pa tudi začetek teka le-tega.

Čim je bilo prvostopenjsko sodišče seznanjeno s končanim stečajnim postopkom zoper dolžnika v zadevi St 001 in odločitvijo sodišča v njem glede zavrnitve predloga dolžnika za odpust obveznosti, je imelo podlago za vpogled v navedeni spis, saj sklicevanje upraviteljice na končan stečajni postopek implicitno vsebuje tudi predlog za vpogled v navedeni spis. Sicer pa ima skladno z novelo ZFPPIPP-G po prvem odstavku 400. člena v zvezi z noveliranim 413. členom ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče dolžnost pridobiti od Ministrstva za pravosodje, ki vodi evidenco o sklepih, s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za odpust obveznosti, podatke o tem, ali je sodišče že kdaj izdalo sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. Podatke o tem torej mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da jih je pridobilo na opozorilo upraviteljice o predhodno že izdanem sklepu o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, torej ni razlog za sklepanje, da je prvostopenjsko sodišče navedene relevantne podatke pridobilo nezakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se „upnikov ugovor zavrne“, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je glede na dolžnikov predlog za odpust obveznosti prvostopenjsko sodišče skladno s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP upraviteljico pozvalo k predložitvi mnenja glede določitve preizkusnega obdobja, ki ga mora sodišče določiti s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti. Upraviteljica pa je v posredovanem mnenju (p. d. 15) sodišče opozorila, da se je nad dolžnikom že vodil postopek osebnega stečaja pod opr. št. 3419/2016 (pravilno St 001), ki je bil končan 4. 4. 2016 in v katerem je bil 17. 9. 2015 izdan sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti.

5. Po drugi alineji drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo predloga stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena in od pravnomočnosti sklepa še ni poteklo deset let. Po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP pa odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (zloraba pravice do odpusta obveznosti). V četrtem odstavku 399. člena so taksativno našteti primeri izpodbojne zakonske domneve, ko predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, med katerimi je tudi primer, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP). Drugače povedano: če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem in od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga stečajnega dolžnika še ni preteklo deset let, odpust obveznosti ni dovoljen.

6. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je bil zoper stečajnega dolžnika v teku že stečajni postopek, ki se je vodil pod opr. št. St 001 in v katerem je dolžnik že predlagal odpust obveznosti, sodišče pa je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo, ker je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Ta sklep je potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 662/2015 z dne 11. 11. 2015.

7. Dolžnik s pritožbo navedenih ugotovitev ne izpodbija, polemizira pa z razlogi Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu Cst 662/2015 in s tem nedopustno posega v pravnomočen sklep o zavrnitvi njegovega predloga za odpust obveznosti v zaključenem stečajnem postopku St 001. Čim pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bil v stečajnem postopku St 001, tekočem zoper pritožnika, že pravnomočno 11. 11. 2015 zavrnjen pritožnikov predlog za odpust obveznosti iz razloga prevzemanja obveznosti stečajnega dolžnika, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, torej obstoji ovira za odpust obveznosti iz druge alineje drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj od zadnje pravnomočne odločitve o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odpust obveznosti še ni preteklo deset let. Že iz tega razloga je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

8. Neutemeljen je namreč pritožbeni očitek kršitve načela kontradiktornosti, ker sodišče mnenja upraviteljice ni vročilo dolžniku, niti njegovemu pooblaščencu, zaradi česar se o njem nista mogla izjasniti. Mnenje upravitelja glede dolžine preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP se dolžniku ne vroča in sodišče nanj tudi ni vezano. Mnenje je le v pomoč sodišču v zvezi s presojo obstoja okoliščin, ki so po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP odločilne za določitev preizkusnega obdobja. S tem pa dolžniku ni kršena pravica do izjave, saj mu je v zvezi z dolžino preizkusnega obdobja omogočeno celo pravno sredstvo - ugovor proti odpustu obveznosti zaradi predolgega preizkusnega obdobja (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP). Opisan postopek je za dolžnika celo ugodnejši, saj se možnost ugotavljanja relevantnih okoliščin za določitev preizkusnega obdobja s tem pomakne v čas, ko preizkusno obdobje že teče, v nasprotnem primeru (kot ga razume dolžnik), pa bi se ugotavljanje okoliščin za določitev preizkusnega obdobja lahko zavleklo, s tem pa tudi začetek teka le-tega.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve, ker je prvostopenjsko sodišče brez pravne podlage vpogledalo v spis St 001. Po prvem odstavku 403. člena ZFPPIPP lahko upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Nobenega smiselnega razloga ni, da bi moral upravitelj najprej čakati na začetek postopka odpusta obveznosti in šele z ugovorom uveljavljati oviro iz druge alineje drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in da na to oviro ne bi smel opozoriti sodišče že pred začetkom postopka odpusta obveznosti kot odgovor na poziv sodišča za mnenje o primernosti dolžine preizkusnega obdobja. Čim pa je bilo prvostopenjsko sodišče seznanjeno s končanim stečajnim postopkom zoper dolžnika v zadevi St 001 in odločitvijo sodišča v njem glede zavrnitve predloga dolžnika za odpust obveznosti, je imelo podlago za vpogled v navedeni spis, saj sklicevanje upraviteljice na končan stečajni postopek implicitno vsebuje tudi predlog za vpogled v navedeni spis. Sicer pa ima skladno z novelo ZFPPIPP-G po prvem odstavku 400. člena v zvezi z noveliranim 413. členom ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče dolžnost pridobiti od Ministrstva za pravosodje, ki vodi evidenco o sklepih, s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za odpust obveznosti, podatke o tem, ali je sodišče že kdaj izdalo sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. Podatke o tem torej mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da jih je pridobilo na opozorilo upraviteljice o predhodno že izdanem sklepu o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, torej ni razlog za sklepanje, da je prvostopenjsko sodišče navedene relevantne podatke pridobilo nezakonito.

10. Da so zgoraj izpostavljene bistvene ugotovitve prvostopenjskega sodišča o pravnomočni zavrnitvi pritožnikovega predloga za odpust obveznosti v zadevi St 001 pravilne, pa izhaja tudi iz samih pritožbenih navedb pritožnika.

11. Pritožbeno sodišče je spričo navedenega odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so bistvene za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPPP).

12. Ker so se izrecno uveljavljani relevantni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je sicer iz drugih materialnopravnih razlogov pravilen, ni pa obremenjen z uradoma ob reševanju pritožbe upoštevnimi bistvenimi postopkovnimi kršitvami (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/3, 339/4, 399/4-3, 400, 400/1, 400/4, 403, 403/1, 403/3, 413. ZPP člen 5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2Mjg1