VSL sklep Cst 828/2016

Jedro

Pritožbeno sodišče, glede na navedbe upravitelja ter ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožnici odgovarja, da od dolžnika, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, ni mogoče zahtevati, da še naprej opravlja dodatno pridobitno dejavnost. Zato prenehanje opravljanja dejavnosti v okoliščinah danega primera ne predstavlja ravnanja v smislu tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 20. 6. 2016 – PD 25 (PD 30) v zvezi z dopolnitvama z dne 21. 6. 2016 – PD 26 in 27. 6. 2016 – PD 32 vložila upnica A. (1. točka izreka). Prav tako je zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti zaradi podaljšanja določene preizkusne dobe, ki ga je dne 20. 6. 2016 – PD 25 (PD 30) v zvezi z dopolnitvama z dne 21. 6. 2016 – PD 26 in 27. 6. 2016 – PD 32 vložila upnica A. (2. točka izreka).

2. Upnica A. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru upnice proti odpustu obveznosti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovorne navedbe upnice, da sta se dolžnik in njegova žena po prejemu sodbe, na podlagi katere sta solidarno dolžna plačati upnici 56.666,57 EUR z obrestmi, dogovorila, da prenehata raznašati časopis, kar sta opravljala prek ženine dejavnosti B. s. p. in se s tem zavestno in v škodo upnikov odrekla približno 1.300,00 EUR mesečnega zaslužka. Ugotovilo je, da je dolžnik šele po nastopu judikatne obveznosti do upnice dejansko postal insolventen in nezmožen poplačati obveznosti do nje in drugih upnikov ter da je s tem, ko je predlagal postopek osebnega stečaja, omogočil izvedbo instituta enakomernega poplačila upnikov istega ranga v nasprotju z individualno izvršbo v morebitnih izvršilnih postopkih, da pa nima premoženja, iz katerega bi se lahko upniki z gotovostjo poplačali v celoti. Dolžnik je namreč upokojen, prejema mesečno pokojnino v približnem znesku 600,00 EUR, ki ne presega zakonsko določenega praga za rubež sredstev, na podlagi katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa, in je lastnik ½ solastniškega deleža nepremičnine, ki tvori stečajno maso in se bo tekom postopka osebnega stečaja unovčevala ne glede na tek postopka odpusta obveznosti, upniki pa se bodo iz izkupička od prodaje poplačevali. Ni pa mogoče pričakovati, da bi dolžnik s tem, da bo njegova žena nadaljevala z opravljanjem dopolnilne dejavnosti poleg svoje zaposlitve, uspel poplačati dolg do upnice. Na podlagi navedenega je zaključilo, da uveljavljeni ugovorni razlog proti odpustu obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena v zvezi s peto točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIP ne obstaja.

5. Upnica v pritožbi ponovno izpostavlja, da se je stečajni dolžnik skupaj s svojo ženo tik pred uvedbo stečajnega postopka odrekel prihodku v višini 1.300,00 EUR mesečno, ki ga je prejemal z raznašanjem časopisa, s katerim bi lahko obročno poplačal banko in stečajno upnico, ali vsaj zmanjšal dolg. Iz takšnega ravnanja dolžnika naj bi izhajalo, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z namenom odpusta.

6. Upravitelj je na pritožbene navede upnice odgovoril, da se dolžnik ni odrekel dohodkom oziroma prejemkom, do katerih bi bil upravičen, temveč je le prenehal opravljati dejavnost, ki jo je opravljal v okviru podjetja B. s. p., pri tem pa je izpolnjeval pogoje za upokojitev. Navedel je, da dolžnik ni več v najbolj produktivnih letih ter da so upničine navedbe o njegovih morebitnih prihodkih iz opravljanja takšne ali drugačne dejavnosti le špekulacija.

7. Pritožbeno sodišče, glede na navedbe upravitelja ter ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožnici odgovarja, da od dolžnika, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, ni mogoče zahtevati, da še naprej opravlja dodatno pridobitno dejavnost. Zato prenehanje opravljanja dejavnosti v okoliščinah danega primera ne predstavlja ravnanja v smislu tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8. Trditve pritožnice, da je ravnanje dolžnika mogoče opredeliti kot ravnanje, ki ni v skladu z zakonom, da je bilo v moči dolžnika, da že pred uvedbo stečajnega postopka poplača terjatve upnikov, ob povedanem niso utemeljene. Nekonkretizirane pa so trditve pritožnice, da je dolžnik pred uvedbo stečajnega postopka odtujil vse vrednejše premičnine, ki jih upnica tudi sicer prvič podaja šele v pritožbi.

9. Iz spisovnih podatkov tudi ne izhaja, da bi se iz vrednosti ostalega dolžnikovega premoženja upniki lahko poplačili v celoti, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Nepremičnina, ki je v solasti stečajnega dolžnika, je bila po navedbah upravitelja ocenjena s strani pooblaščene ocenjevalke vrednosti nepremičnin, na likvidacijsko vrednost 58.061,00 EUR, delež v lasti stečajnega dolžnika pa na 29.030,50 EUR, kar ne odstopa od do sedaj znanih vrednosti.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da je preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti primerno, upoštevaje okoliščine, navedene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

03.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 114/2016
• VSL Sklep Cst 673/2017
• VSL sklep Cst 444/2015